Ste opazili, kako majhni otroci nimajo prav nikakršnih težav, (po)gledati se v ogledalo? Veselo pred njim plesati, peti, se vrteti? Tako so si všeč, da jim je to v užitek. Nekje do poti odraslosti to veselje nad opazovanjem v ogledalu izgubimo. Je sicer nekaj, kar storimo, ker moramo – da si umijemo zobe, uredimo videz … nekega užitka pa pri tem več ni. Bolj bolečina ob pogledu na gube, ”nepravilnosti”, ”izrastke”, ”madeže” in kar je še pač podobnega.
Zelo podobno obnašanje opažam pri t. i. ”ženski” temi – najsi vzamemo pod drobnogled uravnoteženost v procesu ekonomskega odločanja, določanje deleža na pozicijah moči (kvote), ženski menedžment, ženske v politiki … nekega veselja nad to temo ni, prej bolečina in tišina. Pred dvajsetimi leti smo bili v Sloveniji vzor dobre prakse, citirani kot vzgled tako v Evropi kot v državah južneje od nas. Kaj pa danes?
75 odstotkov nakupnih odločitev sprejmejo ženske.
Čez 60 odstotkov vseh, ki končajo študij, je žensk.
Jih podjetja nagovarjajo? Ali jih podjetja upoštevajo kot svoje kupce, zaposlene? Kako se je spremenila komunikacija zaradi spremenjenega organizacijskega zemljevida?
Ženske imajo danes več pravic kot kadar koli v zgodovini človeštva, a so hkrati bolj nesrečne, kot so bile, ko so opravljale ”samo” poklic gospodinje. O izzivih iskanja talentov obeh spolov in uravnoteženosti se nikoli ni tako veliko govorilo, a hkrati v Sloveniji še nikoli ni bilo tako malo žensk na top menedžerskih pozicijah. Obstajajo raziskave o zavzetosti zaposlenih, ki dokazujejo neposredno povezanost med zavzetostjo zaposlenih in doseganjem finančnih kazalcev, pa še nikoli v moderni zgodovini zaposleni niso imeli manj priložnosti soodločanja. Kljub skozi raziskave The Catalyst, AT&Kearney in drugih inštitutov dokazano bolj učinkovitejšemu poslovanju ob urevnotežebosti spolov (bistveno višji ROA, ROE in stopnja inovativnosti, boljša organizacijska klima ...) je sedaj manj žensk v upravah podjetij v Sloveniji, kot jih je bilo 20 let nazaj. Pa to ni le slovenski pojav, dr. Sarah Rutherford, Velika Britanija, ugotavlja, da so se stvari v povezavi z gender issue poslabšale, namesto da bi se izboljšale.
Zrcalce na steni molči. Ker ga (raje) nihče nič ne vpraša. Kaj se torej dogaja na tem področju?
In kaj vse to pomeni za komuniciranje in komunikacijski menedžment?
Ste sploh kar koli spremenili? Prevladujejo racionalni argumenti ali emocionalna vpetost in vodenje dialoga?
***
Mag. Natalie C. Postružnik združuje znanja s področja informacijske tehnologije, novinarstva, nemškega jezika s književnostjo, lingvistike ter menedžmenta. Tri leta je predsednikovala PRSS. V 2013 je ustanovila podjetje Nikrmana, kjer kot licencirana coachinja za vrhnji menedžment (licenca AoEC London) vodi projekt za uravnoteženost žensk in moških v procesu odločanja v gospodarstvu Vključi.vse za Združenje Manager Slovenije. Pred tem je bila v eni od zavarovalnic dobrih 13 let, kjer je med drugim skrbela za strateški komunikacijski menedžment. V 2009 je prejela najvišje priznanje PRSS-ja PiarNaKvadrat osebnost, priznanje za inovacijsko komunikacijsko strategijo, v 2010/2011 in 2012/2013 pa naziva Naj učiteljica po izboru študentov Doba Fakulteta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar