Če imate za seboj vsaj 20 let delovne dobe, se verjetno spomnite, kako napredno se nam je zdelo, ko smo po telefaksu pošiljali sporočila. Danes tehnologija mnogo hitreje in bolj radikalno spreminja planet. Spreminja način, kako živimo, kako opravljamo svoje vsakodnevne aktivnosti v zasebnem ali poslovnem življenju, kako se obnašamo, kako komuniciramo…
Še 30 let nazaj smo bili za opravljanje svojega dela »priklenjeni« na fizično delovno mesto. 20 let nazaj smo že imeli mobilne telefone in se je to »stacionarno« delovno mesto malenkost »mobiliziralo«. Z današnjo tehnologijo lahko delamo vsepovsod: v lokalu, doma in na poti, brez geografskih meja. Digitalno delovno okolje (v angleščini »digital workplace«) torej razumemo kot digitalni prostor, v katerem opravljamo delo s pomočjo naprav kot so pametni telefoni, tablice, prenosni računalniki, dlančniki, interna družbena omrežja, video konference, oddaljeni dostop, e-pošta, aplikacije ipd.
In zakaj bi vse to počeli? Prvo navdušenje zagotovo izvira iz koristi digitalnega delovnega okolja. Izgubljamo manj časa za to, da se fizično zberemo na enem mestu, ker lahko komuniciramo in sodelujemo na daljavo. V kratkem času lahko povežemo (tudi globalno) razpršen tim in pridobimo informacije, znanja, ideje, izkušnje. Nove sodelavce lahko učinkoviteje vključujemo v time, hitreje spoznajo organizacijo in njene ljudi. Še več, raziskave dokazujejo, da so ljudje, ki delajo od doma, za 30 odstotkov bolj produktivni kot tisti, ki prihajajo »v pisarno«.
Seveda, so tudi pasti. Delo in sodelovanje na daljavo brez živega neposrednega stika s sodelavci je lahko tudi »osamljeno« in hkrati »odtujuje« sodelavce, za katere želimo, da so tesno povezani med seboj in z organizacijo. Strokovnjake za informacijsko tehnologijo hitro začne boleti glava, ko jim začnemo razlagati, da bi uporabljali svoje digitalne naprave (npr. tablice) tudi v službene namene (ti. trend prinašanja lastnih naprav v službo, angleško BYOD – Bring Your Own Device) ter dostopali do dokumentnega sistema in drugih aplikacij organizacije od vsepovsod. Varnost je namreč pri vzpostavljanju digitalnega delovnega okolja velik izziv.
Ko tehtamo prednosti in slabosti digitalnega delovnega mesta ne pozabimo na mlade generacije, ki vstopajo ali bodo vstopile čez 5 ali 10 let na trg dela. Vprašajte njih, ki so zrasli z digitalnimi napravami, kako si predstavljajo svojo »službo«. Zagotovo bo opis mnogo bližje digitalnemu kot tradicionalnemu delovnemu mestu.
Seveda, pri vzpostavljanju digitalnega delovnega okolja smo še zelo na začetku poti. Ta fenomen odpira številna vprašanja, ki še niso raziskana, denimo: kako bo digitalno delovno okolje vplivalo na vodenje, na delovanje timov, na organizacijsko kulturo, na informacijsko varnost ... Na tem potovanju bo za vsako odločitev potreben skupni razmislek več strok, najmanj informatikov, kadrovikov in komunikatorjev, če ne še katere druge.
Gre za skupno potovanje, na katerem bomo iskali ravnotežje med ljudmi, digitalnimi napravami in organizacijami. Postaje na tem potovanju še niso jasno izrisane …. Zagotovo pa bo zanimivo. Organizacije in posamezniki, ki bodo ta vlak opazovali zgolj iz perona, bodo zagotovo težje sledili tistim, ki bodo sprejeli digitalni izziv… Več o digitalnem potovanju pa na prvem dnevu SKOJa ☺.
***
Mag. Marjeta Tič Vesel je starejša svetovalka na področju korporativnega komuniciranja v družbi Pristop. Na svoji 19-letni poklicni poti jo ves čas spremlja področje internega komuniciranja. Po zaključku dodiplomskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z diplomo na temo internega komuniciranja je na isti fakulteti pridobila tudi naziv magistrice znanosti. Je redna predavateljica na temo internega komuniciranja v sodelovanju z Združenjem članov svetov delavcev. Verjame, da se zaupanje organizacij gradi od znotraj in da so zaposleni ključni deležnik za dolgoročno uspešnost organizacij. Je pobudnica zbliževanja in sodelovanja kadrovske in komunikacijske stroke in njunih reprezentativnih organizacij (PRSS in SKZ).
Ni komentarjev:
Objavite komentar