Sedem točk za OzJ v SLO

Po podatkih lanskega Evropskega komunikacijskega monitorja (ECM 2013) smo v Sloveniji najbolj črnogledi glede sedanjega položaja in prihodnosti odnosov z javnostmi na celem starem kontinentu. Čeprav del te žalosti izvira iz splošne družbene (in gospodarske in politične) môre, sodim, da smo za velik del krize svoje istovetnosti in blagostanja krivi sami. 

Zato v premislek predlagam sedem točk:

1. Javnost in preglednost dela: za člani(ce) društva naj bo obvezna prijava poslov (kdo in za koliko dela za koga), za državne ustanove in ves javni sektor (vključno z lokalno samoupravo) pa jasna imenovanja vseh ljudi, ki delajo na področju odnosov z javnostmi (z jasnimi sistemizacijami delovnih mest in pogodb o zaposlitvi).
2. Pregled in ureditev osnovnih dokumentov Društva, iz katerih naj bo jasno razvidno, kaj so in kaj niso odnosi z javnostmi, kakšen je etični kodeks in katera pravila vedenja, ter dosledna raba slovenskega jezika v domačem komuniciranju, vključno z imenom društva, njegovo kratico, spletno domeno… in opustitev vseh spakedrank (»piar« itd.).
3. Certifikacija članov Slovenskega društva za odnose z javnostmi, njihove strokovne  usposobljenosti in spoštovanja etičnega kodeksa in pravil vedenja, vključno z minimalnimi standardi osnovnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja.
4. Delna profesionalizacija upravljanja Slovenskega društva za odnose z javnostmi – prevzemanje večje odgovornosti za stanje stroke ne more biti izključno prostovoljna in prostočasna aktivnost; članstvo mora najti sredstva za vsaj delno profesionalizacijo upravljanja društva (vsaj ena polna zaposlitev v naslednji dveh letih).
5. Pobuda za reševanje sistema in ustanov javnega komuniciranja v Sloveniji: ni družbe brez javnosti in ni javnosti brez sistema javnega komuniciranja; erozija družbenega zaupanja v Sloveniji je neposredno povezana z erozijo sistema javnega komuniciranja in še posebej novinarstva. 
6. Pobuda za osvežitev modela in ureditev statusa javnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v vladi in državnih organih, ki naj da tudi jasen pregled zaposlenih, najetih in vse porabe sredstev, z izrecnimi nameni in cilji ter doseženimi rezultati. Vlada naj o tem enkrat letno poroča državnemu zboru.
7. Pobuda o dogovoru o načelih dobrega vladovanja v Sloveniji (odprtost, vključenost deležnikov, odgovornost…) med vlado in predstavniki javnega sektorja, delodajalci in civilno družbo oz. nevladnimi organizacijami, npr. z nacionalno okroglo mizo in drugimi oblikami javne razprave in dogovarjanja.

Slovensko društvo za odnose z javnostmi se mora ponovno odpreti v svet in povezati s partnerji po svetu. Mnoga sorodna združenja so že šla skozi podobne premisleke in  potrebno je proučiti njihove izkušnje. Globalno vzeto odnosi z javnostmi doživljajo razcvet in na splošno se za stroko sploh ni treba bati – vprašanje pa je, ali bomo lahko tudi sami razmišljali o tem, za koga, kaj, kako in po čem bomo delali, ali pa bomo s časom poslati poceni delovna sila za bolj pametne od nas.

***

Dr. Dejan Verčič je profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Doktoriral je na London School of Economics and Political Science (LSE). Od leta 1994. organizira vsakoletni mednarodni simpozij o raziskovanju v odnosih z javnostmi - BledCom. V letih 2000 in 2010 ga je Slovensko društvo za odnose z javnostmi nagradilo za izjemne prispevke k razvoju stroke v Sloveniji.