Desetletja ste pisali pravila komuniciranja z novinarji, jih izpolnjevali, pilili in se o njih dogovarjali. Ustvarili ste orodja, predloge, postopke. Potem se pojavijo družbena omrežja, splet dobi dodaten zagon, vsak je lahko novinar, blogerji postanejo mainstream viri novic.
Nič ni več tako, kot je bilo. Priročniki ne delujejo več, komunicirate z ljudmi, s katerimi nikoli niste imeli opravka, informacije so zamenjale zgodbe. Kaj zdaj? Kakšna so nova pravila? Kako naj odnosi z javnostmi v spremenjenem okolju obstanejo? Kakšen je njihov namen? Kaj starosta blogarije in hitro govoreči digitalizator medijev pričakujeva od vas? Kakšne nasvete vam lahko podava, predvsem pa kako midva vidiva odnose z javnostmi v svetu, kjer ne obstaja zgolj več enosmerna komunikacija in kjer smo vsi deležniki ustvarjalci zgodb?
Več o tem na najinem prvem skojevskem nastopu. V Portorožu, 4. novembra 2014. Na 18. slovenski konferenci o odnosih z javnostmi.
***
Denis Oštir - novinar po duši, medijem zapisan že zadnjih 15 let. Novinarsko pot je po nekaj praksah v lokalnem časopisu Naš Čas in na Radiu Velenje začel v uredništvu 24ur na POP TV, kamor se je po kratkem izletu v odnose z javnostmi in na časopis Dnevnik vrnil leta 2007. Poleg dela v uredništvu najbolj gledane dnevnoinformativne oddaje 24ur in tedenske oddaje Epilog je v informativnem uredništvu POP TV odgovoren tudi za koordinacijo novih projektov ter vpeljavo novih tehnologij.
Je že ok, vendar za prihodnost naše družbe (in tudi sveta vobče) niti ni tako pomembno, kako se bodo (boste) znašli strokovnjaki za odnose z javnostmi v digitalnem svetu. Tudi sami morate prevzeti del družbene odgovornosti in za namen začetka živlejnja v realnem okolju nehati "graditi zgodbe o uspehu". Resnično življenje se ne glede na razširjenost elektronskih oblik komunikacije še vedno odvija v resničnem okolju. To, čemur smo danes priča, je zmotno prepričanje, da nas bo rešilo grajenje "imidžev" (več o tem sem pisal v svojem prejšnjem (prvem) blogu. Tu bo pač potrebno stopiti korak nazaj, prepričati naročnike (ki še plačujejo), da stopijo korak nazaj. A najprej ga morate storiti vi, strokovnjaki. Začnimo se zavedati, da je tudi slovenska zakonodaja grajena na principu uspešne zunanje podobe, a luknjava kot je, na koncu ne deluje. Kot mnogo drugih čudovitih stvari lepih stvari in obrazov. Zato morate biti svetovalci za odnose z javnostmi prvi, ki se boste zakadili med resnične ljudi in ugotovili, kaj je potrebno, da se bodo stvari premaknile z mesta. Ne le virtualno. In spomnite se, da so se napake začele prav (brez zamere) po vaši krivdi pred petnajstimi, dvajsetimi leti, ko ste probleme "skomunicirali" preko letakov (tako je bilo lažje pobrati denar) in ne v srži med resničnimi ljudmi. Pa se je vedno nekaj ("drugega"!) sfižilo. Ti ljudje vstajajo ob petih zjutraj in gredo na šiht, zvečer v gostilni, kjer bi jih morali vi prestreči, pa tako neprijetno smrdijo po švicu. In, kar je za vas pomembno, govorijo resnico. Vem, težko se je med njih zapoditi s prestižnimi terenci in v mainsteamovskih oblačilih. In bogobvarji z besediščem, s katerim se s pravim "terenom" ne da komunicirati. Torej: najprej spremenite sebe in potem spremenite naročnike in nehajte razmišljati o tem, da vas bo specialnistično virtualno komuniciranje prepeljalo na višjo raven. Te ni. Več. Je samo padec v blato iz katerega najbrž ni nobenega izhoda. Niti prestižnega niti običajnega. Prav?
OdgovoriIzbriši