Celovito razmišljanje za celovito poročanje: brez odnosov z javnostmi težko…

Organizatorji 18. SKOJ v spletni napovedi dogodka zastavljajo vprašanje za (vsaj) milijon evrov: »Kaj naj bi bili strokovnjaki za odnose z javnostmi v prihodnje: povezovalci, graditelji in vzdrževalci odnosov, komunikatorji, influencerji, strateški misleci, svetovalci, ali upravljavci različnih spletnih družbenih in družabnih omrežij?«

Odgovora nimam (vse opcije pa se berejo vsaj sprejemljivo, če ne kar logično in nujno!). Ponujam pa novo vprašanje, povezano s temo mojega prispevka na letošnji konferenci: »Ali in kako lahko strokovnjaki za odnose z javnostmi spodbudimo, načrtujemo, izvajamo in vrednotimo celovito razmišljanje, ki vodi k celovitemu poročanju v organizacijah?«.

IIRC (Mednarodni svet za celovito poročanje, ki združuje predstavnike gospodarstva, vlagateljev, upravnih organov in nevladnih organizacij ter strokovnjake za računovodstvo, revizijo, oblikovanje standardov, komuniciranje itd.) je prav pred nekaj dnevi objavil rezultate mednarodne raziskave o vplivih celovitega poročanja (angl. Integrated Reporting) v organizacijah: Realizing the benefits: The impact of Integrated Reporting. Kot da bi nam hotel pomagati pri iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje.

Rezultati so prepričljivi: kar 92% anketiranih organizacij, ki je stopilo na pot celovitega poročanja, poroča o boljšem razumevanju in komuniciranju tega, kako ustvarjajo (ali uničujejo) vrednost za svoje deležnike, 84% pa jih poudarja bistveno izboljšanje kakovosti podatkov, ki so osnova za odločanje vodstev. Razumevanje, komuniciranje, priprava podatkov za odločanje… Je sploh kakšna možnost, da strokovnjaki za odnose z javnostmi v tej zgodbi (v celoti) izostanemo? 

Pa vemo, kako se lotiti celovitega razmišljanja in celovitega poročanja? Globalna pobuda, usmerjana prek IIRC, po eni strani prinaša bogat nabor strateških usmeritev (predvsem IIRC okvir za celovito poročanje, angl. International Integrated Reporting Framework). Po drugi strani pa ponuja konkretne primere iz celovito-poročevalske prakse organizacij iz 25 držav vsega sveta in najrazličnejših dejavnosti, ki so se vključile v pilotni program celovitega poročanja in pripravile poročilo o rezultatih svojega dela v 2013: The IIRC Pilote Programme 2013 Yearbook.

Nekatere slovenske organizacije na različne načine že orjejo ledino. Delčke konceptualnih pristopov tistih, ki se počasi, a odločno usmerjajo proti celovitemu razmišljanju in poročanju, bomo spoznali tudi v Portorožu…

***

Mag. Mojca Drevenšek je svetovalka v komunikacijski svetovalnici Consensus, kjer se v zadnjih letih ukvarja predvsem z načrtovanjem in izvajanjem komunikacijskih aktivnosti na področju energetike. Ker brez energije ni življenja (ali vsaj ne udobja sodobnega življenja), je prepričana, da je poznavanje z energijo povezanih dejavnosti in projektov ter razumevanje njihovega pomena za vsakdanje življenje posameznikov in delovanje organizacij ključnega pomena za odgovorno oblikovanje naše energetske prihodnosti. Ta pa pomembno vpliva na kakovost življenja ter izpolnjevanje njenih družbenih, okoljskih in ekonomskih predpostavk. Mojca je leta 1999 na FDV diplomirala na temo kriznega komuniciranja (in prejela fakultetno Prešernovo nagrado), leta 2004 pa magistrirala na temo pomena zaupanja pri komuniciranju o okoljskih tveganjih (in prejela nagrado Jos Willems Award, ki jo za najboljša podiplomska dela na evropski ravni podeljuje Evropsko združenje za raziskovanje v odnosih z javnostmi EUPRERA). Na Pravni fakulteti v Mariboru je leta 2012 zaključila študij prava in z odliko diplomirala na temo zakonske ureditve celovitega trajnostnega poročanja gospodarskih družb.