Milena Prša: Pa ne spet (študentska) prošnja za sponzorstvo?!

Kako dojemate prošnje za sponzorstva? So nadloga in želite, da jih sploh ne bi prejeli, ali jih razumete kot morebitno priložnost? Se nanje odzivate ali pošiljateljem sploh ne odgovarjate? Kaj mora po vašem mnenju prošnja vsebovati in kaj vas pri njih najbolj zmoti? 

Uvodna vprašanja so izhodišče za razmišljanje o možnosti sodelovanja podjetij na različnih dogodkih. Slikajo problematično pozicijo sponzorstev in kažejo na nujnost PReporoda v odnosih z javnostmi in na področju upravljanja sponzorstev. 

V nadaljevanju je navedenih 5 razlogov »negativnih« »odgovorov«, ki sem jih v zvezi s sponzorskimi prošnjami prepoznala pri sodelovanju na enem izmed (študentskih) projektov. V vseh petih se poraja dvom o njihovi resničnosti in posledično v zaključku odpirajo razpravo o drugačnih, boljših praksah.  

1. Indiferenca 

Prijetnih sporočil v poslovnem nabiralniku, razen izjemoma, ni. Vsi nekaj hočejo oziroma še največkrat zahtevajo. Torej tisti, ki prosijo, se ne prebijejo v ospredje delovnih nalog. V zadevi sporočila zato beseda »prošnja« pospeši romanje sporočila v koš. 

Kaj je ustrezna alternativa za »prošnjo«, ki bi premagala avtomatizem brisanja in obdržala pozornost?

2. Prelaganje odgovornosti 

Prošnje so redko naslovljene na osebe, ki so odgovorne za sponzorstva, saj so ta redkeje navedena kot pristojnost v domeni posameznika. Komunikacija tako prej kot z določeno osebo poteka kar s celotnim oddelkom (npr. za marketing). Ni pa nenavadno, da so naslovniki tudi direktorji podjetij. Kljub temu najpogosteje kot rešeto za tovrstna vprašanja nastopijo kar tajnice, ki berejo »info maile« in v telefonskih pogovorih pojasnjujejo, da so odgovorni prezaposleni, da bi se ukvarjali še s tem. 

Kdo je pristojen za sponzorstva? 

3. Kriza 

Povpraševanja je manj, krčijo se proračuni, kar se občuti tudi pri odobritvi sponzorstev. Sredstva zanje se zmanjšujejo in je zato kriza pogosti odgovor na sponzorske prošnje. 

Ampak ali ni ta situacija novodobni vsakdan? 

4. Prazna vreča 

Na začetku leta še ni načrta za sponzorstva, na sredini leta so dopusti, ob koncu leta pa so bila vsa sredstva že razdeljena. Pri tem ostaja prva asociacija, da so sponzorstva le finančne narave. 

Kdaj je potemtakem ustrezen čas za predložitev prošnje in katere so inovativne možnosti sponzorskega sodelovanja? 

5. Neustrezna ciljna skupina 

Izbira sponzorjev je pomembna, saj se morata sponzor in sponzorirani skladati (med drugim tudi v ciljni skupini). Obstajati mora kontinuiteta med sponzoriranimi projekti, prav tako pa tudi drugačnost v pristopu – pomislite o koristnosti stvari (letakov ipd.) v »goody bagu«. 

Kdo so potrošniki in kako pristopiti do njih? 

Vse zgornje situacije so »realne«, pa vendar ostaja dvom, kaj od tega je pri odgovoru na posamezno sponzorsko prošnjo res oziroma ali morda z njimi komunicirate: 

- pošiljatelj ni dovolj pomemben, da bi pogledali vsebino in zavrnili prošnjo; 

- se izogibate in kažete na slabost organizacijske strukture; 

- podjetje ni pripravljeno na spremembe, ki jih čas prinaša; 

- priznavate težave pri obvladovanju sponzorskih sredstev; 

- izražate dvom o poznavanju potrošnikov in zmožnosti inovativnega pristopa. 

Pogled v prakso prikaže, da nekatera podjetja izhod iz zgornjih zagat premagujejo z upravljanjem sponzorstev na razpisih v okviru družbene odgovornosti. Ključna sta torej korekten odnos in strategija. Dobro dodelan načrt z jasnimi cilji, kriterije za dodeljevanje sredstev, višino sredstev itd. argumentira vaše odločitve in sponzorstvu kot orodju omogoča izpolniti svoj namen. 

V kateri točki se najdete vi? Ste sami pri obravnavni prošenj drugačni, boljši? Delite z nami, kako in v čem …

******

Milena Prša je članica ŠS PRSS. Sodelovala je na različnih projektih in med drugim pridobila izkušnje na področju sponzorstev. Izhajajoč iz zornega kota študenta, nastavlja ogledalo vedenja, ko pogovor zaide na obravnavo sponzorskih prošenj.