Kriza. Mediji že skoraj pet let neprenehoma poročajo o njenih
razsežnostih. Posledice so ogromne. Kako lahko komunikatorji, skupaj z
managementom, ustvarimo pogoje za ponovno gospodarsko rast, povečanje prodaje
svojih produktov in ustvarimo blaginjo za vse nas? Kje je tukaj medsebojno
zaupanje? In ne nazadnje, kje je tukaj družbena odgovornost?
Živimo
v času krize vrednot, apatičnosti, boja po preživetju. Zdi se, da je
odgovornost le še beseda na listu papirja. Pozitivna novica je nekaj, kar se je
v morju slabih novic izgubilo.
Zato
je toliko pomembneje, da spodbujamo, nagradimo in izpostavimo tiste, ki si
prizadevajo storiti več. Tiste, ki s svojim zgledom vzgajajo tudi druge, da
bodo družbeno odgovorni.
Kdo smo piarovci
Prav
tukaj pa imamo pomembno vlogo komunikacijski menedžerji (piarovci, strokovnjaki
za odnose z javnostmi).
Prav
mi smo tisti, ki moramo v organizacijah opozarjati na potrebe, pričakovanja
vseh deležnikov.
Mi
smo tisti, ki moramo imeti dovolj vpliva in moramo videti širše, zunaj meja
dobička.
Mi
smo tisti, ki moramo prevzeti neke vrste shizofreno vlogo igranja multiple
osebnosti.
Vodilo – družbena odgovornost
Naj
nam bo pri tem vodilo družbena odgovornost. Podjetja imajo namreč v družbi
vedno večji vpliv, vedno močneje so integrirana v okolje svojega delovanja.
Uvajajo poslovanje, ki prinaša pozitivne spremembe v življenja ljudi,
skupnosti, okolje … Ključnega pomena pri uspešnem povezovanju podjetja in
okolja, v katerem deluje, so prav odgovorni in učinkoviti odnosi z vsemi
svojimi deležniki (zaposlenimi, končnimi uporabniki, poslovnimi partnerji,
lastniki, lokalno skupnostjo, nevladnimi organizacijami, splošno javnostjo …).
Podjetja
se vse bolj začenjajo zavedati, da je družbena odgovornost mnogo več od
dobrodelnosti – je predvsem poštenost brez zlorabe prek meja, ki jih zahteva
zakonodaja in ima koristi za vse (tudi za podjetje) – in jo počasi začenjajo
vključevati v vsa področja svojega poslovanja, kot tudi v sam sistem strateškega
vodenja. Tako jo opredeljujejo Združeni narodi, Evropska unija in od novembra
2010 tudi standard družbene odgovornosti ISO 26000, ki izrecno pove, da je
podlaga za družbeno odgovorno ravnanje vzajemna, ne pa enostranska odvisnost,
ki vodi k celovitemu namesto enostranskemu pristopu.
Družbeno odgovorna praksa je
pomembna tudi z ekonomskega vidika podjetja, saj
preprečuje stroške, ki jih povzroča neodgovorno ravnanje: npr. stavke
zaposlenih, slabo opravljeno delo … To
pa še posebej pride do izraza v aktualnih gospodarskih razmerah.
Kriza odgovornosti
Trenutna
»finančna kriza« je kriza vrednot, še posebej pa kriza odgovornosti. Prav
odgovorne odločitve, četudi so prilagojene aktualnim razmeram, so odlika
najboljših managerjev in voditeljev. Še posebej pa se te odločitve zrcalijo v
javni podobi in ugledu, ki je največji strateški kapital vsake organizacije in
podjetja.
Sodobne
organizacije morajo biti pri svojem delovanju ugledne, družbeno odgovorne,
učinkovite in transparentne. Prevzemati morajo odgovornost za to, kar počnejo,
in se odzivati na aktualne teme v širšem družbenem okolju. Zasledujoč te cilje,
je še posebej pomembno ustvarjati komunikacijske strategije, ki bodo podprte z
učinkovitimi komunikacijskimi sporočili in izvedene z ustreznimi komunikacijskimi
orodji. Le tako je mogoče, z želenimi komunikacijskimi sporočili, učinkovito
doseči ciljne javnosti.
Naj
nam bodo te turbolentne okoliščine vsem skupaj priložnost in izziv, da
prevetrimo svoje dosedanje delovanje, predvsem v smeri ustvarjanja še
pristnejših odnosov z vsemi svojimi deležniki – zaposlenimi, delodajalci,
lastniki, poslovnimi partnerji, mediji, lokalno skupnostjo ...
Prisluhnimo
si! Prepričana sem, da bomo vsi skupaj, z vzajemnim delovanjem in medsebojnim
zaupanjem, zagotovo hitreje našli pot iz tega turbolentnega obdobja v svetlejšo
prihodnost.
Pri
svojem delu pa bodimo pogumni, pogumni in še enkrat pogumni. Mi smo tisti, ki
moramo začeti reformo vsega in vsakogar, da bomo skupaj jutri storili prvi
korak na poti na Mars. Posnetki od tam že prihajajo. Upanje umira zadnje. Pogum
pa šteje in dela čudeže.
******
Lidija
Novak je predsednica Sekcije za spodbujanje družbene odgovornosti PRSS. Je tudi
članica ocenjevalne komisije in članica strokovno organizacijskega odbora
Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2010, 2011 in 2012. Že več let
sodeluje pri organizaciji največjega strokovnega dogodka na področju odnosov z
javnostmi pri nas – SKOJ. Lidija je Prostovoljka leta 2007 (naziv podeljuje
PRSS osebi, ki se s svojim prostovoljnim delom na področju odnosov z javnostmi
še posebej izkaže).
Ni komentarjev:
Objavite komentar