nedelja, 2. november 2014

Knjiga je orožje - vzemi jo v roke!

Letošnjo konferenco spremlja posebna pridobitev - zbornik Teorija in praksa slovenskih odnosov z javnostmi II., ki nadaljuje prizadevanja prvega zbornika, izdanega ob 10. obletnici Slovenskega društva za odnose z javnostmi (2000). Po skoraj četrt stoletnemu pospešenem razvoju slovenske stroke odnosov z javnostmi (ali morda prav zaradi nje), je napočil čas za nov zbornik. Razlogov je veliko: v stroko in v naš poklic vstopajo vedno novi in novi igralci, ne nujno »mladi«, vsako leto dokonča dodiplomski ali podiplomski študij odnosov z javnostmi na desetine znanja in piarovske prakse že(l)jnih kolegov, tretja tehnološka revolucija narekuje razvoj in uvajanje drugačnih komunikacijskih tehnologij in pristopov, spremenili so se medčloveški, organizacijski, med-organizacijski in delovni odnosi. Vse navedeno poraja potrebo po ustvarjanju, ohranitvi in izmenjavi dobrega strokovnega znanja, ki je nastalo v praksah našega okolja. In iz te potrebe je nastal ta zbornik.

Uredniki smo k sodelovanju povabili slovenske praktike, ki so za svoje praktične komunikacijske rešitve bili nagrajeni s Prizmo in Zlatimi peresi (Gold Quill), nacionalno in IABC-jevo mednarodno nagrado za odličnost v odnosih z javnostmi in nagradami. Odziv je bil odličen – zbrali smo kar 52 komunikacijskih primerov, ki so nastali v obdobju od leta 2000 do danes. Zbrani primeri predstavljajo rešitve za komunikacijske naloge v zasebnem, javnem in neprofitnem sektorju, za velike in kompleksne komunikacijske programe, kakor tudi za, na videz, majhne komunikacijske korake.

Ko se praktiki odnosov z javnostmi lotevamo iskanja rešitev za naše komunikacijske naloge, se najprej in najpogosteje sprašujemo, kako bomo kaj naredili. Včasih smo za rešitvami brskali med tujimi vzgledi, sedaj jih lahko poiščemo med primeri praktičnih rešitev, že preizkušenih v našem okolju. Če jih ne boste našli na 664 straneh novega zbornika, potem jih boste težko našli kje drugje.

Še mislite, da je naša stroka »zaglavila«? Morda pa zbornik dokazuje, da v celoti ni tako. Med nami je ogromno znanja in odličnih izkušenj. Če vzamemo slavni Brechtov stavek iz naslova, ga lahko razumemo tudi tako-le: naj ta knjiga postane orožje, s katerim se bomo lažje borili za priložnosti, v katerih bomo lahko dokazovali svoje profesionalno znanje in izkušnje.

Vabimo vas, da si zbornik čim prej naročite na naslovu prss@piar.si.

/ http://www.piar.si/aktualno/novice/spodbudite-strokovni-razvoj-za-gospodarsko-in-druzbeno-rast-prednarocite-zbornik-prakse-odlicnosti-s/

***


Pedja Ašanin Gole, urednik zbornika; predavatelj odnosov z javnostmi na DOBA Fakulteti za uporabne družbene in poslovne študije Maribor; ambasador PRSS, predsednik programskega odbora 18. SKOJ-a.

Nada Serajnik Sraka, urednica zbornika; ambasadorka PRSS; članica programskega odbora 18. SKOJ-a.

Vita Kernel, urednica zbornika; svetovalka za strateško komunikacijsko upravljanje; članica mednarodnega izvršilnega odbora Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev IABC.

B2B komuniciranje: zakaj še potrebujemo komunikatorje?

Komuniciranje postaja digitalno, interdisciplinarno, globalno, strateško, avtomatizirano, vpeto v vse procese podjetja. Kaj pa B2B komuniciranje? Medtem ko so vsi žarometi usmerjeni na B2C komuniciranje, se v senci njegova B2B različica razvija s svetlobno hitrostjo. Za mnoga B2B podjetja je prehod iz »zaljubljene« paradigme komuniciranja s pomočjo direktne pošte, predstavitve na sejmiščih, »cold calls«, itd. na uporabo digitalnega komuniciranja nekaj kar je pač treba narediti zaradi novih trendov, ker je to delajo vsi. 

Vsekakor ne smemo pozabiti na tradicionalni način komuniciranja, ampak B2B podjetja se morajo zavedati, da 85 % B2B kupcev napravi skrbni pregled iskanega produkta na spletu, preden se sploh odločijo za nakup. Zato je sedaj že skrajni čas, da tudi B2B podjetja pričnejo učinkovito in strateško upravljati z digitalnimi platformami in orodji, ki so jim na voljo. 

Razlog za spremembo je preprost in dobro poznam vsem, ki se ukvarjajo z komunikacijo. B2B kupci so spremenili svoje navede, zato se morajo podjetja prilagoditi. Corporate Executive Board je izvedel študijo v kateri je kar 77 % B2B kupcev dejalo, da niso imeli stika s predstavnikom podjetja, dokler niso sami na spletu poiskali vseh relevantnih informacij. Več kot dve tretjini potencialnih B2B kupcev je opravilo velik del procesna nakupa samo na podlagi informacij, ki so jih dobili na spletu! Zato je skrajni čas, da se tudi B2B podjetja pričnejo strateško pristopati k digitalni komunikaciji. 

Vse prevečkrat pri pripravi B2B digitalne komunikacijske strategije pride do dileme kdo je odgovoren zanjo, koga vključiti, kako jo sploh zastaviti? Kdo je sedaj odgovoren za pripravo in izvajanje B2B digitalne komunikacije? Prodajno osebje, IT-jevec, vodja razvoja, kdo tretji? Komunikatorji so tisti, ki so odgovorni za pripravo in izvajanje B2B digitalne komunikacije, saj (naj bi) dobro poznali vse ciljne skupine, njihove potrebe/navade, itd. Kar je najpomembnejše komunikatorji razumejo pomen ustvarjanja zgodb, vsebin okoli storitev/produktov podjetja in ker se zavedajo, da vsebina ni samo kralj v digitalnem svetu, ampak povezuje oba svetova v koherentno celoto.


***



 Žiga Vraničar, svetovalec, je diplomiran komunikolog, ki se je Pristopu pridružil leta 2013. Ima več kot 6 let izkušenj na področju raziskovanja, razvoja znamk in znamčenja ter strateškega komuniciranja. V letu 2014 je prejemnik nagrade Gold Quill, mednarodnega združenja International Association of Business Communicators (IABC).

 
Rok Zagruševcem je po izobrazbi univerzitetno diplomiran politolog, znanja je med študijem nabiral doma in v tujini. Poklicno pot je začel na Protokolu Slovenije v času predsedovanje Slovenije EU, kjer je opravljal delo oficirja za zvezo. Po zaključenem projektu se je pridružil Pristopu. Na Pristopu več kot 4 leta dela kot svetovalec na področju korporativnega komuniciranja: njegove izkušnje segajo na področje odnosov z mediji, komunikacij z lokalnimi skupnostmi in kriznega komuniciranja. Pri svojem vsakodnevnem delu upravlja s projekti ki zahtevajo celosten pristop do strateškega komuniciranja in načrtovanja. Njegov portfelj obsega naročnike s področja financ, zavarovalništva, energetike in IT.