ponedeljek, 29. september 2014

Facebook kot interni kanal obveščanja? Zakaj pa ne.

Dejstvo je, da ne moreš komunicirati eksterno, ne da bi komuniciral tudi interno. Komunikatorji smo se vedno zavedali vseh razsežnosti komuniciranja zaposlenih navzven, ob razmahu družabnih omrežij pa je to zavedanje dobilo novo razsežnosti.  Danes, ko je velika večina naših zaposlenih aktivnih udeležencev na teh omrežjih, je naloga odnosov z javnostmi tudi, da zaposlene bodisi poduči, usmerja ali pa zgolj svetuje kako in v katerem imenu nastopati tam. Na Si.mobilu smo naredili nekaj korakov več - družabna omrežja smo precej hitro vključili tudi v interno komunikacijo, saj smo želeli povezati oddelke znotraj podjetja, spodbujati njihovo sodelovanje in inovativnost ter nenazadnje oblikovati edinstvene vezi med različnimi skupinami, ki običajno ne sodelujejo v podjetju. 
In ker pravijo, »practice what you preach«, že dobro leto dni živi naša interna Facebook skupina, namenjena samo Si.mobilovim zaposlenim. V opisu skupine piše »peskovnik za zaposlene«, a je do danes postal veliko več kot samo peskovnik. Postal je dodaten kanal obveščanja vseh zaposlenih – tako s strani internih komunikatorjev kot posameznikov. Vsak zaposleni lahko v peskovnik doda svojo potičko, svoj grad ali ustvari jezero; interni komunikator objavi pomembno obvestilo, zaposleni pa recimo speedtest iz kraja v katerem živi ali sliko piškotov, ki jih je spekla zadovoljna stranka. Vsebine so raznolike, predvsem pa zaposlenim predane na bolj atraktiven način kot uradno sporočilo internega komunikatorja. Ob tem velja poudariti, da peskovnik v nobenem primeru ni nadomestil uradnih kanalov komuniciranja. Pri pomembnih korporativnih, HR ali drugih resnih temah interni komunikator poskrbi za uradno sporočilo do vseh zaposlenih, Facebook skupino pa uporabi kot podporni kanal. Naš peskovnik je tudi najboljši lakmus za zaznavanje sprememb klime, razpoloženja, itd.
Z vsem, kar počnemo, zaposlenim zagotavljamo dodatne informacije (sploh v času kriznega komuniciranja) in jim dajemo priložnost, da se oglasijo, se vpletejo v podjetje, predvsem pa jim – prisluhnemo. In ne glede na to, kje na spletu naši zaposleni komunicirajo, jim svetujemo enako kot pri govorjeni besedi: uporabljaj zdrav razum in spoštuj vrednote podjetja. To se je do zdaj izkazalo kot najboljši recept.

***

Tamara Valenčič je direktorica službe za korporativno komuniciranje in strateško upravljanje človeških virov. Izkušnje na teh dveh področjih je nabirala na poti od vlade do gospodarstva. Danes je na Si.mobilu poleg vodenja dveh strateških služb pristojna tudi za področje družbene odgovornosti, upravljanja korporativnega ugleda podjetja Si.mobil ter skladnosti poslovanja. Pod njenim okriljem je Si.mobil prejel številna priznanja, tako s področja korporativnega komuniciranja kot tudi s področja človeških virov. Letos je prejela priznanje PRO.PR za doprinos k razvoju stroke odnosov z javnostmi v regiji, aprila 2014 pa je prejela tudi priznanje HR manager leta 2014.

Ana Plut je specialistka za družbene medije pri Si.mobilu. Prve izkušnje je pridobila prav v tem podjetju kot specialistka za tržno komuniciranje, kjer je naredila prve korake k izgradnji Si.mobilove podobe na spletnih družbenih medijih. Narava njenega dela jo je kmalu vodila v službo za korporativno komuniciranje, katere del je od leta 2011. Njena glavna področja dela so odnosi z javnostmi in spletni družbeni mediji.



torek, 23. september 2014

Nataša Logar: Med strokovnjaki za trženje je završalo - PR-ovci bodo imeli svoj slovar!?

Še dobro se spomnim − ravno sem pešačila na sestanek na Filozofsko fakulteto, ko dobim kolegov SMS: "Čestitke za projekt!" Ustavim se sredi Slovenske ceste in nekaj časa buljim v telefon. Se je Vojko zmotil? Pa ne, da so končno znani rezultati razpisa in da je naša prijava na seznamu odobrenih? Pohitim v klet FF, kjer so javno dostopni računalniki, se pribrskam na spletno stran Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in nazadnje le najdem pravo stran Exelovega dokumenta. Res je, smo tam gor, prislužili smo si šifro L6-4193. Vau! Sledita dve uri zmagovalnega občutka  − potem pa udari realnost: urediti je treba pogodbe o zaposlitvi, in to takoj! Že samo ta malenkost je bolj zapleteno, kot se zdi, sploh glede na to, da je bilo sodelujočih šest institucij ("Moraš res tako komplicirat, a sigurno rabiš vse?" me je vprašala vodja raziskovalnih centrov na FDV ob oddaji prijave. Ha! Še kako dobro je vedela, o čem govori, v zvezi z obrazci in papirji seveda). Ampak smo zmogli, čez prvo in vse ostale ovire.
Najbolj pozitivno presenetljiv del? Odziv več kot 40 strokovnjakov za odnose z javnostmi na prošnjo, ali bi nam pomagali pripraviti razlage. Neverjetno, skoraj vsi so mi napisali, da lahko računam nanje. To zahtevno, hkrati pa brezplačno in prostočasno dejavnost sva z Dejanom naložila Pedji, Tini, Andreju, Mojci, Nini, Nadi, Branetu, Alenki, Meliti, Viti, Matjažu, Lejli, Simonu, Tadeji, Duški, Darinki, Špeli, Katarini, Marjeti, Karmen … Zmanjkuje mi vrstic, da bi navedla vse. Z večino se bom na 18. SKOJ-u videla prvič. Pravzaprav pika na i celotnega dela, komaj čakam!
Najbolj zahteven del? Jezikoslovci smo ljudje z bolj malo občutka za posel in sama sem tipičen primerek te vrste. Projekt je moral biti v 25-odstotnem delu financiran iz gospodarstva, kar je pomenilo 66.000 EUR + DDV v dveh letih. Pri pridobivanju sredstev od sofinancerjev oz. sponzorjev sem imela odlično pomoč, a vseeno je bila to zame najtrša šola. Nič hudega, izgubila sem nekaj naivnosti in pridobila veliko spoštovanja do vseh, ki si v poslovnem svetu služite kruh. Zdaj mi je jasno, zakaj v zadnji letih v celotni humanistiki ni bilo niti enega zares iz gospodarstva sofinanciranega projekta − naš je bil izjema. Hvala vam, sponzorji! In hvala vsem, ki ste jih prepričevali, da je vredno, da je treba, da je koristno ... in da je prav dati nekaj denarja tudi za slovar!

***

Nataša Logar je doktorica jezikoslovja in docentka na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njeno osrednje raziskovalno zanimanje zadnjih treh let so bili terminologija, korpusno jezikoslovje in jezikovni viri. Je (so)avtorica več delov monografij ter znanstvenih, strokovnih in poljudnostrokovnih prispevkov ter izvajalka vrste jezikovnokulturnih delavnic za različne skupine strokovnjakov.