Pisanje za interno revijo je na prvi pogled morda zelo
podobno pisanju za komercialne revije, a v praksi pogosto poteka v drugačnih
okoliščinah, saj interni medij izhaja z drugačnim namenom. Uredniki in pisci
besedil se pogosto soočamo s številnimi izzivi. Če jih želimo premostiti,
moramo biti inovativni in iznajdljivi.
1. Ustvarjanje atraktivnih naslovov
Analitiki so
ugotovili, da v naslovih lahko uporabite tri besede, s katerimi boste nedvomno
pritegnili bralce. Te besede so: seks, brezplačno in zmaga. Če bi se odločili
za naslov »Direktor zmagal v brezplačnem seksu«, bi zagotovo dosegli visoko
branost članka, vendar bi se potem soočili z zelo jeznim direktorjem; in ne
samo to, tudi vaša revija bi izgubila svojo kredibilnost.
Morda je to res
drastičen primer, vendar je treba vedeti, da pri pisanju internih revij veljajo
drugačna pravila. Drame in konfliktov (kar je v mnogih medijih vodilo pri
pisanju naslovov) si ne moremo privoščiti, saj s tem ne sledimo temeljnemu
poslanstvu revije – ustvarjanje pozitivne korporativne klime. Lahko pa najdemo
druge rešitve, na primer: uporaba rim z namenom zabavanja bralca,
personalizacija, izpostavljanje posledic in oznanjanje novosti.
2. Pomanjkanje aktualnosti
Večina internih
medijev izhaja v periodiki enega ali dveh mesecev, pri čemer je težko ohranjati
aktualnost novic. Temu se izognete z naslednjimi prijemi.
Dobro definirajte
vsebino revije in si pustite prostor za aktualne novice.
Te pripravite
zadnje dneve pred izdajo, medtem ko ostale vsebine pripravite prej, pri čemer
bodite pozorni, da so zgodbe zanimive, zajemite poglobljen in širši pogled.
3. Strokovno strokovni članki
Uredniki in pisci
člankov internih revij smo zelo veseli, če so preostali zaposleni pripravljeni
sodelovati pri pripravi člankov. Vendar pazite, mnogi zaposleni sicer imajo
številna strokovna znanja, vendar pa le redki obvladajo zakonitosti
novinarskega pisanja. Pri uporabi strokovnih člankov se vedno vprašajte, kdo je
vaša ciljna javnost in ali bo vsebina, ki jo imate pred sabo, zanje zanimiva.
Tehnično zelo zahtevne in specifične članke na žalost v glavnem razume samo
tisti, ki jih je napisal in morda še ozek krog njegovih sodelavcev, preostali
bralci pa se mu bodo izognili. Rešitev tovrstnih člankov je, da jih
poenostavite, da iz njih izluščite bistvo, ki bo zanimivo širši javnosti. O tem
pa nikakor ne pozabite obvestiti pisca članka, dajte mu tudi pojasnilo, da ne
bo razočaran in da bo vam tudi v prihodnje pripravljen pomagati.
4. Pomanjkanje fotografskega materiala
Velik delež
internih revij se sooča s težavami s proračunom, kar vpliva tudi na pomanjkanje
fotografskega materiala, saj si mnogi težko privoščijo profesionalnega
fotografa. Rešitev se najde v dodatni usposobljenosti urednika in dopisnikov za
fotografiranje. Morda fotografije ne bodo ravno izjemne, ampak z malo
domišljije in poznavanjem Photoshopa so lahko dokaj prebavljive. Potem se vam
vsaj to ne bo zgodilo, da bi izdali članke brez fotografskega materiala.
5. Ne pozabite na ljudi
Interna revija je v
osnovi namenjena zaposlenim. In zaposleni jo radi berejo tudi zato, ker v njej
najdejo sebe in svoje sodelavce. Določeni uredniki internih medijev se raje
izognejo preveč lokalnemu pogledu in v revijo ne dajejo fotografij zaposlenih
in raje ne pišejo o njihovih zgodbah, ker se jim to zdi preveč domače in
preprosto. Morda je na prvi pogled res lepše, če je medij poln elegantnih
fotografij, strokovnih člankov in prispevkov o eminentnih ljudeh, vendar to ni
poanta interne revije – je medij za zaposlene, zato tudi naj piše o njih.
6. Naravno ustvarjanje pripadnosti podjetju
Funkcija internega
časopisa ali revije je ob informiranju, zabavanju in poučevanju predvsem v
dvigovanju pripadnosti podjetju. Da to dosežete, morate biti presneto previdni.
V internem mediju je zelo malo prostora za kritiko podjetja in odločitev
vodstva, vendar samo hvalisanje in pisanje ekstremno dobrih novic postane kaj
hitro lažno in neprebavljivo, obenem pa tudi neiskreno. Iskanje te tanke meje
med promocijo podjetja in iskrenostjo do zaposlenih je prav posebna umetnost.
Recepta za to ni, največ se je možno naučiti ob delu.
Se z avtorico strinjate? Kaj bi
dodali k njenim šestim nasvetom?
******
Nina Juhart
Potočnik je po poklicu komunikologinja. Je predstavnica za odnose z javnostmi v
skupini Impol in urednica revije Metalurg.
Drži. Vsi ti in še kakšen drug izziv se nam dogaja pri pripravi interne revije. Ali ste kdaj poskusili mogoče z delavnico, na kateri bi svoje glavne 'pisce' naučili vsega omenjenega in tega kako se prispevka lotiti?
OdgovoriIzbriši