Kaj
loči dobro interno revijo od manj posrečene? Bralec, ki je alfa in omega
ustvarjanja interne revije, je neprizanesljiv sodnik. Želi pestrost vsebin,
žanrov in kodov, veliko informacij, pa tudi lahkotnejše teme. Že že, ampak
kako?
Vsakič, ko se rodi nova številka Mercatorjevega
Časomera, vznemirjeno pričakujem odziv sodelavcev: jim bo všeč, bodo pohvalili
kak prispevek, katere rubrike najraje prebirajo, je to res njihov časopis, ki
ne le prinaša nujne informacije, ampak tudi povezuje, motivira in privabi
nasmeh? Le če je tako, moj trud ni bil zaman.
Zagotoviti, da imajo zaposleni
potrebne informacije, da so sporočila namenjena prav njim in napisana v
ustreznem jeziku, je namreč moja glavna skrb, odkar sem pred štirimi leti
prišla v Mercator.
Tehtnost,
prepričljivost, empatičnost in privlačen videz
Tehtnost, prepričljivost,
empatičnost in privlačen videz – to je nekaj temeljnih zahtev, ki se zastavljajo
dobri interni reviji. In tisti, ki smo vsakič znova postavljeni pred ta izziv,
se najbrž strinjamo, da niso kar tako.
Kdaj bodo bralci našo revijo
ocenili kot tehten? Takrat, kadar ta prinaša veliko aktualnih, prepričljivo
podanih informacij.
Kdaj bodo revijo ocenili kot
prepričljivo? Kadar bo vsebina jasno predstavljena in podprta z dobrimi
argumenti, pa tudi kadar bodo avtorji prispevkov prepoznani kot verodostojen
vir informacij. Saj vemo – nekatere informacije lahko predstavi le vrhovni šef,
za druge je pomembno, da za njimi stoji predstavnik stroke, npr. pravnik ali
finančnik, da imajo potrebno težo.
Kaj pa empatičnost? Empatičnost
pomeni, da naš izdelek ustreza danemu občinstvu in dani situaciji, kot bi se
izrazili antični mojstri retorične veščine. Za nas je ključnega pomena ne le
to, da dobro poznamo dogajanje v podjetju in imamo širok krog informatorjev,
ampak tudi to, da vemo, na koga se naslavljamo: kdo je naš bralec, kaj ga
zanima, skrbi, kaj ima rad, koliko strokovnega ali žargonskega izrazja prenese
ipd.
Sama poskušam imeti pred očmi
predvsem, a ne izključno, prodajalce, ki jih je pri nas največ. To med drugim pomeni
tudi, da se izogibam sofisticiranemu izražanju in zapletenim skladenjskim
vzorcem, rabi tujk (velja v vsakem primeru J) in pisati poljudno, razumljivo
širokim množicam. Zame je uspeh, če revijo zvedavo prelista prodajalka ali
poslovodja in v njem najde nekaj vsebin, ki jo pritegnejo. Predlagam vam, naj
bo v vaši reviji polno ljudi, sodelavcev od vsepovsod. Navdušeni in počaščeni
bodo, ko se bodo prepoznali na fotografiji ali našli v besedilu odebeljeno
svoje ime!
Zunanja podoba pa je tako in tako
odločilnega pomena za prvi vtis. Delovati mora urejeno in pregledno, sočasno pa
razgibano in ravno prav barvito; a ob tem ne gre spregledati dejstva, da je
prava mera tu kulturno pogojena: kar je na primer za nekatere do kraja zasičeno
in na meji kiča, je drugim všeč. To smo v Mercatorju sami izkusili, ko smo
primerjali npr. slovensko in srbsko izdajo.
Med
vodstvom in zaposlenimi
Interna revija naj bo most med
vodstvom in zaposlenimi. Če hočete ustvariti dobro interno revijo, morate biti na
eni strani blizu vodstvu, na drugi pa zaposlenim.
Biti blizu zaposlenim pomeni, da veste,
kako razmišljajo, kaj jih skrbi, česa se razveselijo. Obiščite jih čim večkrat!
Pojdite na teren, pomešajte se mednje in jim pozorno prisluhnite. Pokažite jim,
da so prav oni glavni junaki vseh vaših zgodb, ki jih vsakodnevno pletete.
Dajte jim mesto v svoji reviji. Predstavite tiste, ki so se posebej izkazali,
da bi jih tako nagradili, sočasno pa ob tem zgledu krepili organizacijsko
kulturo podjetja, kar je ključna naloga internega komuniciranja.
Poskrbite za polifonijo mnenj: o
aktualnih temah naj se izrekajo zaposleni z najrazličnejših področij dela.
Ne dovolite, da zunanje javnosti
zasenčijo pomen zaposlenih in slednje postavijo v drugi plan. Poskrbite, da
prav zaposleni prvi izvejo, kaj je novega, in postanejo del te (nove) zgodbe
ter njeni glavni ambasadorji.
In seveda: bodite v tesni zvezi z
vodstvom podjetja. Le tako boste lahko ustvarjali medij, ki bo aktualen,
tehten, verodostojen, »to the point«.
Recept, ki velja za vse čase, so
izumili že Stari Grki … Sporočila, ki jih svojim naslovnikom ponujamo v branje,
mora odlikovati troje »sredstev za prepričevanje«. To so logos, etos in patos –
tako bomo sočasno vplivali na razum in čustva ter si pridobili (ali ohranjali)
verodostojnost.
******
Breda Sivec je odgovorna urednica
Mercatorjeve interne revije Časomer, novinarka, doktorandka jezikoslovja na
Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani, prej urednica in avtorica
izobraževalnih gradiv, predvsem za pouk materinščine, raziskovalka jezika in
njegovih pojavnih oblik, zaljubljenka v jezik in ples …
Ni komentarjev:
Objavite komentar