Urška Henigman: Najti smisel v tem, kar počnem

Poslanstvo internega komuniciranja v najbolj čistem idealu je zame pravzaprav eno samo – doseči, da vsak v podjetju osmisli svoje delo. Da ve, zakaj je pomembno, in da dojame, kako z njim prav on prispeva k skupnemu uspehu. Pri tem niti ni pomembno, ali se njegova (samo)realizacija dogaja na vodstvenih ravneh ali za tekočim trakom, ob sestavljanju delčka malega čipa. Vsakdo želi biti koristen, vključen in spoštovan. Blagor se podjetjem, katerih vodstvo se tega dejstva zaveda! 

Kot nekdo, ki je v malo več kot desetih letih delal v štirih, med seboj popolnoma drugačnih podjetjih, trikrat menjal področje dela in v tem času imel možnost od blizu spoznati sedem zelo različnih neposredno nadrejenih, se zlahka postavim v čevlje približno 820.000 zaposlenih Slovencev, ki imajo z internim komuniciranjem prav gotovo precej različne izkušnje.

Ob tem pa, samo iz svojih čevljev, razmišljam, kaj pri notranji komunikaciji, ki zame pravzaprav pomeni ustvarjanje nekega odnosa, sama najbolj cenim.

1. Ne samo informacije, potrebujem kontekst.

Zame komunikacija ni samo dajanje navodil, kaj mora biti narejeno, kdaj in kako, čeprav je pomembno tudi to. Želim poznati širšo sliko, hočem razumeti kontekst svojega dela. Potrebujem informacijo, kakšen je cilj projekta (podjetja), in želim, da mi dovolite, da tudi sama razmislim, kako lahko s svojim znanjem, izkušnjami in načinom dela prispevam k njegovi realizaciji.

2. Igrajmo z odprtimi kartami.

Čist odnos zahteva odkrito komunikacjo. Zato hočem vedeti, kaj se dogaja v podjetju, ne glede na to, ali gre za dobre ali slabe novice, za čas konjukture ali recesije. Če je naš odnos zrel, zgrajen na zaupanju, bom v dobrih časih s podjetjem želela rasti, želela biti del skupnega uspeha, ampak prav tako zvesto ga bom podprla tudi v času suhih krav. Seveda pa je za začetek vlaganja v zvestobo takrat, ko podjetju začenja teči voda v grlo, že zdavnaj prepozno.

Na drugi strani hočem vedeti tudi, kako ocenjujete moje delo, kdaj so moji rezultati nad pričakovanji, in seveda, nič nimam proti, če me zanje tudi pohvalite. Hkrati pa, verjeli ali ne, želim vedeti tudi, kaj pri svojem delu lahko opravim bolje in kako. Konstruktivna kritika me bo spodbudila, kritika kar tako, brez razloga in argumentov, bo ubila vso strast.

3. Ne podcenjujte moje intuicije.

Komunikacija niso samo besede, če te niso podprte z energijo resnice, vam ne bom verjela, četudi se bo vse dogajalo le na nezavedni ravni. Če vam ne bom verjela, vam ne bom zaupala, brez zaupanja pa ni odnosa. Zato ne podcenjujte moje intuicije in tehnike komuniciranja uporabljajte, ne zlorabljajte. Izogibajte se neresnic, dajanja neizpolnljivih obljub, olepševanja situacij. Bodite pozorni, da komunikacije ne povzročajo pretiranega strahu, ljudi spravljajo in puščajo v negotovosti, jim (neupravičeno) dajejo občutek nesposobnosti ... To ni komunikacija, to je manipulacija.

4. Prepričali me boste z dejanji.

Američani bi temu rekli »walk the talk«. Za komunikacijo naj stojijo dejanja. Če boste v internemu glasilu komunicirali, da vodstvo verjame v svoje zaposlene, hkrati pa direktor nikoli ne bo pozdravil ljudi, ki so po formalni hierarhiji dve stopnji nižje od njega, je jasno, katero sporočilo je močnejše. Ali če boste na internih sestankih poudarjali, da ne želite, da ljudje delajo nadure, hkrati pa jim boste naložili toliko projektov, da bodo ves čas na robu izgorelosti, bom popolnoma jasno razumela dejstvo – svojih ljudi ne cenite. Dejanja so močnejša od vseh besed.

5. Poslušajte z odprtimi ušesi, predvsem pa z odprtim duhom.

Brez dvosmerne komunikacije vsak odnos prej ali slej umre. Zato tudi v podjetju želim imeti možnost izraziti svoje mnenje, in to tako, da me takrat nekdo posluša in sliši. Ne glede na to, ali gre za strokovno diskusijo, na podlagi katere potem lahko sprejmem najboljšo možno odločitev, ali za pogovor, ko moram izraziti svoja (nakopičena) čustva. Tudi čustva so del nas, in če bi jih puščali doma, bi za domačimi vrati ostala tudi strast, veselje do dela, želja po raziskovanju ... Brez tega pa sama v delu ne vidim nobenega smisla.

Se s Henigmanovo strinjate? Kako pa vi gledate na interno komuniciranje?

******

Urška Henigman je urednica nekaj korporativnih revij, pred tem pa je svoje izkušnje nabirala tudi na področju prodaje, tržnega komuniciranja in bila dobra tri leta vodja internega komuniciranja. Ta je iz strokovnega vidika še vedno njena največja ljubezen, saj združuje dve esenci, s katerimi najrajši soustvarja: ljudi in besede.