četrtek, 16. oktober 2014

Online komuniciranje: kaj deležniki pričakujejo od strokovnjakov za odnose z javnostmi

Desetletja ste pisali pravila komuniciranja z novinarji, jih izpolnjevali, pilili in se o njih dogovarjali. Ustvarili ste orodja, predloge, postopke. Potem se pojavijo družbena omrežja, splet dobi dodaten zagon, vsak je lahko novinar, blogerji postanejo mainstream viri novic. 

Nič ni več tako, kot je bilo. Priročniki ne delujejo več, komunicirate z ljudmi, s katerimi nikoli niste imeli opravka, informacije so zamenjale zgodbe. Kaj zdaj? Kakšna so nova pravila? Kako naj odnosi z javnostmi v spremenjenem okolju obstanejo? Kakšen je njihov namen? Kaj starosta blogarije in hitro govoreči digitalizator medijev pričakujeva od vas? Kakšne nasvete vam lahko podava, predvsem pa kako midva vidiva odnose z javnostmi v svetu, kjer ne obstaja zgolj več enosmerna komunikacija in kjer smo vsi deležniki ustvarjalci zgodb?

Več o tem na najinem prvem skojevskem nastopu. V Portorožu, 4. novembra 2014. Na 18. slovenski konferenci o odnosih z javnostmi.


***


Roni Kordiš - ljubitelj vsega digitalnega. Od leta 2005 pisec najbolj obiskanega slovenskega bloga (www.had.si), soustanovitelj dveh startup podjetij in enega fluidnega networka, v zadnjem času zaposlen na digitalni agenciji. Amaterski igralec softballa in v prostem času ljubitelj tišine, miru in svobode.

Denis Oštir - novinar po duši, medijem zapisan že zadnjih 15 let. Novinarsko pot je po nekaj praksah v lokalnem časopisu Naš Čas in na Radiu Velenje začel v uredništvu 24ur na POP TV, kamor se je po kratkem izletu v odnose z javnostmi in na časopis Dnevnik vrnil leta 2007. Poleg dela v uredništvu najbolj gledane dnevnoinformativne oddaje 24ur in tedenske oddaje Epilog je v informativnem uredništvu POP TV odgovoren tudi za koordinacijo novih projektov ter vpeljavo novih tehnologij.

sreda, 15. oktober 2014

Sedem točk za OzJ v SLO

Po podatkih lanskega Evropskega komunikacijskega monitorja (ECM 2013) smo v Sloveniji najbolj črnogledi glede sedanjega položaja in prihodnosti odnosov z javnostmi na celem starem kontinentu. Čeprav del te žalosti izvira iz splošne družbene (in gospodarske in politične) môre, sodim, da smo za velik del krize svoje istovetnosti in blagostanja krivi sami. 
Zato v premislek predlagam sedem točk:
  1. Javnost in preglednost dela: za člani(ce) društva naj bo obvezna prijava poslov (kdo in za koliko dela za koga), za državne ustanove in ves javni sektor (vključno z lokalno samoupravo) pa jasna imenovanja vseh ljudi, ki delajo na področju odnosov z javnostmi (z jasnimi sistemizacijami delovnih mest in pogodb o zaposlitvi).
  2. Pregled in ureditev osnovnih dokumentov Društva, iz katerih naj bo jasno razvidno, kaj so in kaj niso odnosi z javnostmi, kakšen je etični kodeks in katera pravila vedenja, ter dosledna raba slovenskega jezika v domačem komuniciranju, vključno z imenom društva, njegovo kratico, spletno domeno… in opustitev vseh spakedrank (»piar« itd.).
  3. Certifikacija članov Slovenskega društva za odnose z javnostmi, njihove strokovne  usposobljenosti in spoštovanja etičnega kodeksa in pravil vedenja, vključno z minimalnimi standardi osnovnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja.
  4. Delna profesionalizacija upravljanja Slovenskega društva za odnose z javnostmi – prevzemanje večje odgovornosti za stanje stroke ne more biti izključno prostovoljna in prostočasna aktivnost; članstvo mora najti sredstva za vsaj delno profesionalizacijo upravljanja društva (vsaj ena polna zaposlitev v naslednji dveh letih).
  5. Pobuda za reševanje sistema in ustanov javnega komuniciranja v Sloveniji: ni družbe brez javnosti in ni javnosti brez sistema javnega komuniciranja; erozija družbenega zaupanja v Sloveniji je neposredno povezana z erozijo sistema javnega komuniciranja in še posebej novinarstva. 
  6. Pobuda za osvežitev modela in ureditev statusa javnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v vladi in državnih organih, ki naj da tudi jasen pregled zaposlenih, najetih in vse porabe sredstev, z izrecnimi nameni in cilji ter doseženimi rezultati. Vlada naj o tem enkrat letno poroča državnemu zboru.
  7. Pobuda o dogovoru o načelih dobrega vladovanja v Sloveniji (odprtost, vključenost deležnikov, odgovornost…) med vlado in predstavniki javnega sektorja, delodajalci in civilno družbo oz. nevladnimi organizacijami, npr. z nacionalno okroglo mizo in drugimi oblikami javne razprave in dogovarjanja.

Slovensko društvo za odnose z javnostmi se mora ponovno odpreti v svet in povezati s partnerji po svetu. Mnoga sorodna združenja so že šla skozi podobne premisleke in  potrebno je proučiti njihove izkušnje. Globalno vzeto odnosi z javnostmi doživljajo razcvet in na splošno se za stroko sploh ni treba bati – vprašanje pa je, ali bomo lahko tudi sami razmišljali o tem, za koga, kaj, kako in po čem bomo delali, ali pa bomo s časom poslati poceni delovna sila za bolj pametne od nas.


***


Dr. Dejan Verčič je profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Doktoriral je na London School of Economics and Political Science (LSE). Od leta 1994. organizira vsakoletni mednarodni simpozij o raziskovanju v odnosih z javnostmi - BledCom. V letih 2000 in 2010 ga je Slovensko društvo za odnose z javnostmi nagradilo za izjemne prispevke k razvoju stroke v Sloveniji.


torek, 14. oktober 2014

"Ženske teme" - nov tabu 21. stoletja

Ste opazili, kako majhni otroci nimajo prav nikakršnih težav, (po)gledati se v ogledalo? Veselo pred njim plesati, peti, se vrteti? Tako so si všeč, da jim je to v užitek. Nekje do poti odraslosti to veselje nad opazovanjem v ogledalu izgubimo. Je sicer nekaj, kar storimo, ker moramo – da si umijemo zobe, uredimo videz … nekega užitka pa pri tem več ni. Bolj bolečina ob pogledu na gube, ”nepravilnosti”, ”izrastke”, ”madeže” in kar je še pač podobnega. 
Zelo podobno obnašanje opažam pri t. i. ”ženski” temi – najsi vzamemo pod drobnogled uravnoteženost v procesu ekonomskega odločanja, določanje deleža na pozicijah moči (kvote), ženski menedžment, ženske v politiki … nekega veselja nad to temo ni, prej bolečina in tišina. Pred dvajsetimi leti smo bili v Sloveniji vzor dobre prakse, citirani kot vzgled tako v Evropi kot v državah južneje od nas. Kaj pa danes?
75 odstotkov nakupnih odločitev sprejmejo ženske.
Čez 60 odstotkov vseh, ki končajo študij, je žensk.
Jih podjetja nagovarjajo? Ali jih podjetja upoštevajo kot svoje kupce, zaposlene? Kako se je spremenila komunikacija zaradi spremenjenega organizacijskega zemljevida?
Ženske imajo danes več pravic kot kadar koli v zgodovini človeštva, a so hkrati bolj nesrečne, kot so bile, ko so opravljale ”samo” poklic gospodinje. O izzivih iskanja talentov obeh spolov in uravnoteženosti se nikoli ni tako veliko govorilo, a hkrati v Sloveniji še nikoli ni bilo tako malo žensk na top menedžerskih pozicijah. Obstajajo raziskave o zavzetosti zaposlenih, ki dokazujejo neposredno povezanost med zavzetostjo zaposlenih in doseganjem finančnih kazalcev, pa še nikoli v moderni zgodovini zaposleni niso imeli manj priložnosti soodločanja. Kljub skozi raziskave The Catalyst, AT&Kearney in drugih inštitutov dokazano bolj učinkovitejšemu poslovanju ob urevnotežebosti spolov (bistveno višji ROA, ROE in stopnja inovativnosti, boljša organizacijska klima ...) je sedaj manj žensk v upravah podjetij v Sloveniji, kot jih je bilo 20 let nazaj. Pa to ni le slovenski pojav, dr. Sarah Rutherford, Velika Britanija, ugotavlja, da so se stvari v povezavi z gender issue poslabšale, namesto da bi se izboljšale.
Zrcalce na steni molči. Ker ga (raje) nihče nič ne vpraša. Kaj se torej dogaja na tem področju?
In kaj vse to pomeni za komuniciranje in komunikacijski menedžment?

Ste sploh kar koli spremenili? Prevladujejo racionalni argumenti ali emocionalna vpetost in vodenje dialoga?

***

Mag. Natalie C. Postružnik združuje znanja s področja informacijske tehnologije, novinarstva, nemškega jezika s književnostjo, lingvistike ter menedžmenta. Tri leta je predsednikovala PRSS. V 2013 je ustanovila podjetje Nikrmana, kjer kot licencirana coachinja za vrhnji menedžment (licenca AoEC London) vodi projekt za uravnoteženost žensk in moških v procesu odločanja v gospodarstvu Vključi.vse za Združenje Manager Slovenije. Pred tem je bila v eni od zavarovalnic dobrih 13 let, kjer je med drugim skrbela za strateški komunikacijski menedžment. V 2009 je prejela najvišje priznanje PRSS-ja PiarNaKvadrat osebnost, priznanje za inovacijsko komunikacijsko strategijo, v 2010/2011 in 2012/2013 pa naziva Naj učiteljica po izboru študentov Doba Fakulteta. 

Celovito razmišljanje za celovito poročanje: brez odnosov z javnostmi težko…

Organizatorji 18. SKOJ v spletni napovedi dogodka zastavljajo vprašanje za (vsaj) milijon evrov: »Kaj naj bi bili strokovnjaki za odnose z javnostmi v prihodnje: povezovalci, graditelji in vzdrževalci odnosov, komunikatorji, influencerji, strateški misleci, svetovalci, ali upravljavci različnih spletnih družbenih in družabnih omrežij?«
Odgovora nimam (vse opcije pa se berejo vsaj sprejemljivo, če ne kar logično in nujno!). Ponujam pa novo vprašanje, povezano s temo mojega prispevka na letošnji konferenci: »Ali in kako lahko strokovnjaki za odnose z javnostmi spodbudimo, načrtujemo, izvajamo in vrednotimo celovito razmišljanje, ki vodi k celovitemu poročanju v organizacijah?«.
IIRC (Mednarodni svet za celovito poročanje, ki združuje predstavnike gospodarstva, vlagateljev, upravnih organov in nevladnih organizacij ter strokovnjake za računovodstvo, revizijo, oblikovanje standardov, komuniciranje itd.) je prav pred nekaj dnevi objavil rezultate mednarodne raziskave o vplivih celovitega poročanja (angl. Integrated Reporting) v organizacijah: Realizing the benefits: The impact of Integrated Reporting. Kot da bi nam hotel pomagati pri iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje.
Rezultati so prepričljivi: kar 92% anketiranih organizacij, ki je stopilo na pot celovitega poročanja, poroča o boljšem razumevanju in komuniciranju tega, kako ustvarjajo (ali uničujejo) vrednost za svoje deležnike, 84% pa jih poudarja bistveno izboljšanje kakovosti podatkov, ki so osnova za odločanje vodstev. Razumevanje, komuniciranje, priprava podatkov za odločanje… Je sploh kakšna možnost, da strokovnjaki za odnose z javnostmi v tej zgodbi (v celoti) izostanemo? 
Pa vemo, kako se lotiti celovitega razmišljanja in celovitega poročanja? Globalna pobuda, usmerjana prek IIRC, po eni strani prinaša bogat nabor strateških usmeritev (predvsem IIRC okvir za celovito poročanje, angl. International Integrated Reporting Framework). Po drugi strani pa ponuja konkretne primere iz celovito-poročevalske prakse organizacij iz 25 držav vsega sveta in najrazličnejših dejavnosti, ki so se vključile v pilotni program celovitega poročanja in pripravile poročilo o rezultatih svojega dela v 2013: The IIRC Pilote Programme 2013 Yearbook.
Nekatere slovenske organizacije na različne načine že orjejo ledino. Delčke konceptualnih pristopov tistih, ki se počasi, a odločno usmerjajo proti celovitemu razmišljanju in poročanju, bomo spoznali tudi v Portorožu…


***

Mag. Mojca Drevenšek je svetovalka v komunikacijski svetovalnici Consensus, kjer se v zadnjih letih ukvarja predvsem z načrtovanjem in izvajanjem komunikacijskih aktivnosti na področju energetike. Ker brez energije ni življenja (ali vsaj ne udobja sodobnega življenja), je prepričana, da je poznavanje z energijo povezanih dejavnosti in projektov ter razumevanje njihovega pomena za vsakdanje življenje posameznikov in delovanje organizacij ključnega pomena za odgovorno oblikovanje naše energetske prihodnosti. Ta pa pomembno vpliva na kakovost življenja ter izpolnjevanje njenih družbenih, okoljskih in ekonomskih predpostavk. Mojca je leta 1999 na FDV diplomirala na temo kriznega komuniciranja (in prejela fakultetno Prešernovo nagrado), leta 2004 pa magistrirala na temo pomena zaupanja pri komuniciranju o okoljskih tveganjih (in prejela nagrado Jos Willems Award, ki jo za najboljša podiplomska dela na evropski ravni podeljuje Evropsko združenje za raziskovanje v odnosih z javnostmi EUPRERA). Na Pravni fakulteti v Mariboru je leta 2012 zaključila študij prava in z odliko diplomirala na temo zakonske ureditve celovitega trajnostnega poročanja gospodarskih družb.

ponedeljek, 13. oktober 2014

The Game Changer Generation:  Millennials Force Companies & Brands to Reimagine Business Citizenship

MSLGROUP’s Future of Citizenship study in 17 countries with 8000 millennials clearly shows that Business Citizenship has been redefined in society more squarely focused on what today’s millennials (“The Game Changers”) see as the driving force for change today and tomorrow – Business. We call this Business Citizenship™ where today’s millennials NEED, not want companies and brands to lead the effort to solve the world’s most pressing social and environmental issues. In fact, their future depends on it as they have lost trust that governments can do it on their own. They also want businesses to make it easy for them to get involved in the change. They want to drive change together.
There are four clear themes coming out of the study all centered on the confluence of millennials’ Heads (rationale), Hearts (emotional) and Hands (actionable):
Today, Business Citizenship is less about talking and more about DOING. Millenials will force business to go beyond purpose and more strongly connect citizenship actions to what the business stands for.
Millennials expect businesses to get narrow and deliver tangible citizenship impacts now. For business, it’s less about long-term macro issues and more about short and long term micro issues.
Millennials no longer rely on governments to make a difference while business is on the sidelines just protecting the people and the planet in their business practices. They want business to lead.
Business Citizenship requires a new contract – a citizenship partnership with Millennials who expect to be a part of the change and understand that getting it done requires doing it together.

The MSLGROUP Future of Citizenship Global Study Data Proof Points
  • 2 out of 3 millennials believe businesses should be getting involved in societal issues
  • 70% believe businesses can make a greater impact addressing societal issues
  • 60% support businesses that are helping on societal issues
  • 65% recommend a company based on its involvement with society
  • 67% wish it was easier to know which companies were doing good
  • 58% want businesses to make it easier for consumers to get involved in societal issues

In Millennials’ Own Words
To better get into the heads and hearts of Millennials, MSLGROUP shared quotes from millennials captured from around the world – quotes that reflected the data in the study and further brought their expectations to life. Six quotes were shared with the 140+ attendees and four panelists.
“Our generation has witnessed the disastrous effects of what happens when businesses focus solely on profit. We see businesses that have incorporated a truthful purpose in their strategy as leaders of the future.” – Sarah, 27, U.S.A.

“Enough with big talks. It’s time for businesses to roll up their sleeves and get to work. It’s okay to start small, but to make sure your involvement is targeted, effective, relevant and actually needed.” – Xiang, 22, China

“It’s easier to believe the issues can be solved if they’re simpler, more tangible issues. Micro issues = macro credibility.” – Asya, 26, India

“We expect and demand a global footprint with local impact. Not just ‘help children in Africa.’ We want to donate a roof, schoolbooks. Something tangible and meaningful.” – Sophie, 29, Netherlands

“We’ve seen firsthand that government on their own are slow…businesses have resources available and are capable of making decisions quickly.” – Adrien, 24, France

“If we collaborate and join forces, we can make a big impact. We want to work on change. We want to work for a business that is making change. We want to vote to make a change and we want to get together with people to make a change together.” – Anne, 30, U.K.

Five Key-Takeaways:
1. The time for talking is over. It’s time to start moving on your ACTIONS. Millennials expect it.
2. Tell millennials what you are actually DOING, not just where you are going.
3. Give them plenty of OPPORTUNITIES to get involved in the journey.
4. Make it EASY for them to be INVOLVED along the way.
5. And they will reward you by becoming your ADVOCATE.
If you would like to discuss the MSLGROUP Future of Citizenship study in more detail or learn how the information can help you in your Business Citizenship strategies and communications, reach out to Scott Beaudoin @scott.beaudoin@mslgroup.com

Infographic with some key data points: http://visual.ly/future-business-citizenship
Actual MSLGROUP’s Future of Citizenship study report:  http://msl.gp/bizcitizenship 

Short video that overviews key findings and study data: http://goo.gl/8kF3uJ



***


Scott Beaudoin oversees MSLGROUP’s purpose-inspired brand building work across the globe working with tomorrow’s leaders to co-create platforms, programs and partnerships that not only deliver on purpose but also drive consumer participation and action.
Scott is an award-winning industry veteran with nearly 20 years of experience in corporate social responsibility, sustainability , cause marketing; and is a leading voice in the marketplace on purpose-inspired brand building.   He specializes in identifying and building upon the intersection of consumer’s passion and a brand’s functional and emotional benefits to drive brand affinity, equity, sales and “soul.”
Scott has created and supported several signature public relations platforms including Sodexo’s A Better Tomorrow Plan, Tampax’s Protecting Futures, Crest Healthy Smiles, the Yoplait Save Lids to Save Lives campaign, General Mills’ Box Tops for Education initiative, ConAgra Foods’ Feeding Children Better program and the CVS All Kids Can program which is the largest corporate initiative focused solely on supporting children with disabilities in the U.S.
Through his work Scott has received top industry honors including a PR News Corporate Social Responsibility Award, a PR News Platinum Award for Cause-Related Marketing, a Cause Marketing Forum Best Social Service/Education Campaign award, a Crystal Obelisk Award for Social Responsibility, a PR Week Campaign of the Year award and the Public Relations Society of America Silver Anvil.
Scott holds a communications degree from Arizona State University and spent five years as a Rocky Mountain Emmy award-winning reporter, anchor and producer early in his career.