četrtek, 9. oktober 2014

Digitalno potovanje: v iskanju uravnotežja med ljudmi, napravami in organizacijami

Če imate za seboj vsaj 20 let delovne dobe, se verjetno spomnite, kako napredno se nam je zdelo, ko smo po telefaksu pošiljali sporočila. Danes tehnologija mnogo hitreje in bolj radikalno spreminja  planet. Spreminja način, kako živimo, kako opravljamo svoje vsakodnevne aktivnosti  v zasebnem ali poslovnem življenju, kako se obnašamo, kako komuniciramo… 
Še 30 let nazaj smo bili za opravljanje svojega dela »priklenjeni« na fizično delovno mesto. 20 let nazaj smo že imeli mobilne telefone in se je to »stacionarno« delovno mesto malenkost »mobiliziralo«. Z današnjo tehnologijo lahko delamo vsepovsod: v lokalu, doma in na poti, brez geografskih meja. Digitalno delovno okolje (v angleščini »digital workplace«) torej razumemo kot digitalni prostor, v katerem opravljamo delo s pomočjo naprav kot so pametni telefoni, tablice, prenosni računalniki, dlančniki, interna družbena omrežja, video konference, oddaljeni dostop, e-pošta, aplikacije ipd.
In zakaj bi vse to počeli? Prvo  navdušenje zagotovo izvira iz koristi digitalnega delovnega okolja. Izgubljamo manj časa za to, da se fizično zberemo na enem mestu, ker lahko komuniciramo in sodelujemo na daljavo. V kratkem času lahko povežemo (tudi globalno) razpršen tim in pridobimo informacije, znanja, ideje, izkušnje. Nove sodelavce lahko učinkoviteje vključujemo v time, hitreje spoznajo organizacijo in njene ljudi. Še več, raziskave dokazujejo, da so ljudje, ki delajo od doma, za 30 odstotkov bolj produktivni kot tisti, ki prihajajo »v pisarno«.
Seveda, so tudi pasti. Delo in sodelovanje na daljavo brez živega neposrednega stika s sodelavci je lahko tudi »osamljeno« in hkrati »odtujuje« sodelavce, za katere želimo, da so tesno povezani med seboj in z organizacijo.  Strokovnjake za informacijsko tehnologijo hitro začne boleti glava, ko jim začnemo razlagati, da bi uporabljali svoje digitalne naprave (npr. tablice) tudi v službene namene (ti. trend prinašanja lastnih naprav v službo, angleško BYOD – Bring Your Own Device) ter dostopali do dokumentnega sistema in drugih aplikacij organizacije od vsepovsod. Varnost je namreč pri vzpostavljanju digitalnega delovnega okolja velik izziv.
Ko tehtamo prednosti in slabosti digitalnega delovnega mesta ne pozabimo na mlade generacije, ki vstopajo ali bodo vstopile čez 5 ali 10 let na trg dela. Vprašajte njih, ki so zrasli z digitalnimi napravami, kako si predstavljajo svojo »službo«. Zagotovo bo opis mnogo bližje digitalnemu kot tradicionalnemu delovnemu mestu.
Seveda, pri vzpostavljanju digitalnega delovnega okolja smo še zelo na začetku poti. Ta fenomen odpira številna vprašanja, ki še niso raziskana, denimo: kako bo digitalno delovno okolje vplivalo na vodenje, na delovanje timov, na organizacijsko kulturo, na informacijsko varnost ... Na tem potovanju bo za vsako odločitev potreben skupni razmislek več strok, najmanj informatikov, kadrovikov in komunikatorjev, če ne še katere druge. 

Gre za skupno potovanje, na katerem bomo iskali ravnotežje med ljudmi, digitalnimi napravami in organizacijami. Postaje na tem potovanju še niso jasno izrisane …. Zagotovo pa bo zanimivo. Organizacije in posamezniki, ki bodo ta vlak opazovali zgolj iz perona, bodo zagotovo težje sledili tistim, ki bodo sprejeli digitalni izziv…  Več o digitalnem potovanju pa na prvem dnevu SKOJa ☺.


***

Mag. Marjeta Tič Vesel je starejša svetovalka na področju korporativnega komuniciranja v družbi Pristop.  Na svoji 19-letni poklicni poti jo ves čas spremlja področje internega komuniciranja. Po zaključku dodiplomskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z diplomo na temo internega komuniciranja je na isti fakulteti pridobila tudi naziv magistrice znanosti. Je redna predavateljica na temo internega komuniciranja v sodelovanju z Združenjem članov svetov delavcev. Verjame, da se zaupanje organizacij gradi od znotraj in da so zaposleni ključni deležnik za dolgoročno uspešnost organizacij. Je pobudnica zbliževanja in sodelovanja kadrovske in komunikacijske stroke in njunih reprezentativnih organizacij (PRSS in SKZ).



torek, 7. oktober 2014

»Včasih je boljše za vse nas, da vlada čim manj dela!«

Vlada naj čimprej sprejme zakon, ki bo državljanom RS z dekretom prepovedal razmišljati. 

Sporočam predsedniku vlade, da bom svoje davke in prispevke poravnal redno z zvrhano mero etike in morale. € nimam, žal. 

V Sloveniji predlagam poligamijo - če pač nekdo ima željo, da se poroči z več posamezniki naenkrat, je to njihova individualna odločitev in zato jim država nima pravice tega preprečevati. 

Predlagam vladi, da ustrezno spremeni Zakon o pravdnem postopku, Zakon o kazenskem postopku ter Zakon o izvršbi in zavarovanju, da sodišča strankam ne vročajo "sodnih čestitk" na dan, ko imajo te rojstni dan. 

Predlagam ukinitev vseh veleposlaništev po evropskih državah. Predlagam obdavčitev stanovanj v lasti bank po stopnji 1,5 % od posplošene tržne vrednosti. 

Prve tri cvetke smo nedavno dobili na vladni tviter naslov, druge tri pa zabeležili na portalu predlagam.vladi.si. Ob podobnih razmišljanjih in predlogih državljanov vedno znova naletimo na izziv: kako se odzvati? Kdaj ustaviti neplodno debato? Se sploh odzvati nanjo?, Kdaj smo tiho? Kaj je indikator naše uspešnosti?

Glede na to, da smo si za našo osnovno nalogo zadali komuniciranje z javnostmi in ne zgolj informiranje le-teh, vsekakor tudi ob bolj ali manj neresnih zapisih vendarle ne gre kar tako zamahniti z roko. Tudi če se nanje ne odzovemo, si jih vsekakor vzamemo na znanje - so pokazatelj stanja in razmišljanja v družbi in med državljani, v katerih službi navsezadnje tudi smo. Vsekakor si prizadevamo, da vsa razmišljanja, razen tistih, ki uporabljajo žaljivke in neprimeren besednjak, so nesramna in zgolj provokativna, dobijo svoj odziv - bodisi s strani vlade ali pa posameznega ministrstva.

Se pa z novimi kanali komuniciranja odpira tudi stalna dilema koliko in kdaj? Vsekakor je tu nujen zaupen in transparenten odnos med vlado in njenimi javnostmi, ki morajo dobiti občutek, da se jim prisluhne in da lahko vplivajo na odločitve, ki navsezadnje krojijo njihovo vsakodnevno življenje. S tviterjem, orodjem predlagam.vladi.si in prenovo spletnih portalov državne uprave si vsekakor prizadevamo za bolj »osebno«, ažurno, dostopno in neposredno komunikacijo z državljani.


***


Boštjan Lajovic je rojen 27. februarja 1962 v Ljubljani. Leta 1988 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega jezika in sociologije kulture. Od leta 1988 do 2009 je deloval na področju novinarstva v različnih medijih - na RA SLO, STA, Republiki, POP TV, TV SLO in Mladini. Leta 2009 se je zaposlil na MZZ v službi za odnose z javnostmi, od junija 2010 pa je opravljal naloge svetovalca za odnose z javnostmi predsednika RS Danila Türka. Od decembra 2012 do konca aprila 2013 je bil zaposlen v Uradu predsednika republike kot koordinator za odnose z javnostmi. Direktor UKOM je od 1. maja 2013.

četrtek, 2. oktober 2014

Government Communications: what does the future hold?

Over the past 18 months the UK Government has used the expertise of some of the leading brains in the communications industry to challenge, assess and make recommendations on the performance of its 350 communications teams comprising some 4,400 communicators. The reviews showed that the Government needs more digital, united and skilled communications: strengthening the profession and integrating channels by moving from ‘press release by default’ to ‘digital by default’. And while there is great practice in pockets, it is not shared. So eleven major reforms have covered the whole range of activities from internal communications through to regional operations. These were scoped and delivered at pace to go from “good to great” - to match increasing expectations of public service communications by the public, by politicians and by the profession. The UK Cabinet, led by the UK Prime Minister David Cameron, endorsed the approach. They are now seen as increasing the visibility and value of communication as a profession well beyond the UK Government, including organisations across the wider public service, making it possible to chart a PR career from a Police press office, to a City hall campaign team, to Whitehall director of comms, by constantly improving skills and application. At the core of this path will be the professional requirement that if you can’t evaluate and prove the value of your work, you can’t progress in the profession. Russell Grossman has been closely connected with the UK Government reforms work since its inception in early 2013 and is himself leading one of the major strands, internal communications, due for delivery later in 2014. A highly experienced communications practitioner and presenter, Russell will discuss and explain the principles of the reforms programme and the rigorous approach taken to both project management, insight and evidence collection and pace of delivery.
In this session participants will learn:
- The make up and approach to the ‘capability reviews’ in 2011, 2012, 2013 and 2014 which created the evidence base for this work
- The approach to successful buy in of the proposals across sceptical managers in communication departments
- Detail of the eleven strands which make up the government reforms programme, including an in-depth look at the internal communications strand
- The hope that this programme will become a model for international communications practice across large, complex, multi-faceted organisations

***

Russell Grossman has been a communications practitioner for over thirty years in London, and has been Director (now Group Director) of Communications at the UK Government Department for Business since 2008 (www.gov.uk/bis). For two years prior to this he was Head of Internal and Change Communications at Her Majesty’s Revenue and Customs (HMRC), focusing especially on change and integration issues following the merger of the UK Inland Revenue with Customs and Excise. Before joining the Civil Service, Russell was Head of Internal Communications at the BBC for nearly seven years. He was closely connected there with the Corporation’s change programme ‘Make it Happen’, which won a number of industry awards. Russell’s other previous roles include being Director of Communications at Royal Mail London; Public Relations Manager for construction of the London Underground Jubilee Line Extension; and Senior Consultant at international engineering consultancy Nichols Associates. He worked for the London Docklands Development Corporation during the establishment of Canary Wharf and beyond, and began his career in Metropolitan Government. Russell has a strong practice interest in employee engagement and was a leading member of the UK Taskforce on Employee Engagement, set up by Prime Minister David Cameron in 2011, and is now a Director of the “Engage for Success” movement (www.engageforsuccess.org). Russell holds a Masters in Transport Engineering and Planning and the CAM Diploma in Public Relations and is one of just 1100 Internationally Accredited Business Communicators (ABC). He’s a Fellow of the UK Chartered Institute of Marketing, a Fellow of the UK Chartered Institute of Public Relations, and a Fellow of the Royal Society of Arts, Manufactures and Commerce. Russell is currently the International (2014 – 15) Chair of the International Association of Business 
Communicators (IABC). Headquartered in San Francisco and employing 22 staff, IABC is the largest global association for professional communicators with over 13,000 members in over 70 countries and over 100 chapters around the world.

ponedeljek, 29. september 2014

Facebook kot interni kanal obveščanja? Zakaj pa ne.

Dejstvo je, da ne moreš komunicirati eksterno, ne da bi komuniciral tudi interno. Komunikatorji smo se vedno zavedali vseh razsežnosti komuniciranja zaposlenih navzven, ob razmahu družabnih omrežij pa je to zavedanje dobilo novo razsežnosti.  Danes, ko je velika večina naših zaposlenih aktivnih udeležencev na teh omrežjih, je naloga odnosov z javnostmi tudi, da zaposlene bodisi poduči, usmerja ali pa zgolj svetuje kako in v katerem imenu nastopati tam. Na Si.mobilu smo naredili nekaj korakov več - družabna omrežja smo precej hitro vključili tudi v interno komunikacijo, saj smo želeli povezati oddelke znotraj podjetja, spodbujati njihovo sodelovanje in inovativnost ter nenazadnje oblikovati edinstvene vezi med različnimi skupinami, ki običajno ne sodelujejo v podjetju. 
In ker pravijo, »practice what you preach«, že dobro leto dni živi naša interna Facebook skupina, namenjena samo Si.mobilovim zaposlenim. V opisu skupine piše »peskovnik za zaposlene«, a je do danes postal veliko več kot samo peskovnik. Postal je dodaten kanal obveščanja vseh zaposlenih – tako s strani internih komunikatorjev kot posameznikov. Vsak zaposleni lahko v peskovnik doda svojo potičko, svoj grad ali ustvari jezero; interni komunikator objavi pomembno obvestilo, zaposleni pa recimo speedtest iz kraja v katerem živi ali sliko piškotov, ki jih je spekla zadovoljna stranka. Vsebine so raznolike, predvsem pa zaposlenim predane na bolj atraktiven način kot uradno sporočilo internega komunikatorja. Ob tem velja poudariti, da peskovnik v nobenem primeru ni nadomestil uradnih kanalov komuniciranja. Pri pomembnih korporativnih, HR ali drugih resnih temah interni komunikator poskrbi za uradno sporočilo do vseh zaposlenih, Facebook skupino pa uporabi kot podporni kanal. Naš peskovnik je tudi najboljši lakmus za zaznavanje sprememb klime, razpoloženja, itd.
Z vsem, kar počnemo, zaposlenim zagotavljamo dodatne informacije (sploh v času kriznega komuniciranja) in jim dajemo priložnost, da se oglasijo, se vpletejo v podjetje, predvsem pa jim – prisluhnemo. In ne glede na to, kje na spletu naši zaposleni komunicirajo, jim svetujemo enako kot pri govorjeni besedi: uporabljaj zdrav razum in spoštuj vrednote podjetja. To se je do zdaj izkazalo kot najboljši recept.

***

Tamara Valenčič je direktorica službe za korporativno komuniciranje in strateško upravljanje človeških virov. Izkušnje na teh dveh področjih je nabirala na poti od vlade do gospodarstva. Danes je na Si.mobilu poleg vodenja dveh strateških služb pristojna tudi za področje družbene odgovornosti, upravljanja korporativnega ugleda podjetja Si.mobil ter skladnosti poslovanja. Pod njenim okriljem je Si.mobil prejel številna priznanja, tako s področja korporativnega komuniciranja kot tudi s področja človeških virov. Letos je prejela priznanje PRO.PR za doprinos k razvoju stroke odnosov z javnostmi v regiji, aprila 2014 pa je prejela tudi priznanje HR manager leta 2014.

Ana Plut je specialistka za družbene medije pri Si.mobilu. Prve izkušnje je pridobila prav v tem podjetju kot specialistka za tržno komuniciranje, kjer je naredila prve korake k izgradnji Si.mobilove podobe na spletnih družbenih medijih. Narava njenega dela jo je kmalu vodila v službo za korporativno komuniciranje, katere del je od leta 2011. Njena glavna področja dela so odnosi z javnostmi in spletni družbeni mediji.



torek, 23. september 2014

Nataša Logar: Med strokovnjaki za trženje je završalo - PR-ovci bodo imeli svoj slovar!?

Še dobro se spomnim − ravno sem pešačila na sestanek na Filozofsko fakulteto, ko dobim kolegov SMS: "Čestitke za projekt!" Ustavim se sredi Slovenske ceste in nekaj časa buljim v telefon. Se je Vojko zmotil? Pa ne, da so končno znani rezultati razpisa in da je naša prijava na seznamu odobrenih? Pohitim v klet FF, kjer so javno dostopni računalniki, se pribrskam na spletno stran Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in nazadnje le najdem pravo stran Exelovega dokumenta. Res je, smo tam gor, prislužili smo si šifro L6-4193. Vau! Sledita dve uri zmagovalnega občutka  − potem pa udari realnost: urediti je treba pogodbe o zaposlitvi, in to takoj! Že samo ta malenkost je bolj zapleteno, kot se zdi, sploh glede na to, da je bilo sodelujočih šest institucij ("Moraš res tako komplicirat, a sigurno rabiš vse?" me je vprašala vodja raziskovalnih centrov na FDV ob oddaji prijave. Ha! Še kako dobro je vedela, o čem govori, v zvezi z obrazci in papirji seveda). Ampak smo zmogli, čez prvo in vse ostale ovire.
Najbolj pozitivno presenetljiv del? Odziv več kot 40 strokovnjakov za odnose z javnostmi na prošnjo, ali bi nam pomagali pripraviti razlage. Neverjetno, skoraj vsi so mi napisali, da lahko računam nanje. To zahtevno, hkrati pa brezplačno in prostočasno dejavnost sva z Dejanom naložila Pedji, Tini, Andreju, Mojci, Nini, Nadi, Branetu, Alenki, Meliti, Viti, Matjažu, Lejli, Simonu, Tadeji, Duški, Darinki, Špeli, Katarini, Marjeti, Karmen … Zmanjkuje mi vrstic, da bi navedla vse. Z večino se bom na 18. SKOJ-u videla prvič. Pravzaprav pika na i celotnega dela, komaj čakam!
Najbolj zahteven del? Jezikoslovci smo ljudje z bolj malo občutka za posel in sama sem tipičen primerek te vrste. Projekt je moral biti v 25-odstotnem delu financiran iz gospodarstva, kar je pomenilo 66.000 EUR + DDV v dveh letih. Pri pridobivanju sredstev od sofinancerjev oz. sponzorjev sem imela odlično pomoč, a vseeno je bila to zame najtrša šola. Nič hudega, izgubila sem nekaj naivnosti in pridobila veliko spoštovanja do vseh, ki si v poslovnem svetu služite kruh. Zdaj mi je jasno, zakaj v zadnji letih v celotni humanistiki ni bilo niti enega zares iz gospodarstva sofinanciranega projekta − naš je bil izjema. Hvala vam, sponzorji! In hvala vsem, ki ste jih prepričevali, da je vredno, da je treba, da je koristno ... in da je prav dati nekaj denarja tudi za slovar!

***

Nataša Logar je doktorica jezikoslovja in docentka na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njeno osrednje raziskovalno zanimanje zadnjih treh let so bili terminologija, korpusno jezikoslovje in jezikovni viri. Je (so)avtorica več delov monografij ter znanstvenih, strokovnih in poljudnostrokovnih prispevkov ter izvajalka vrste jezikovnokulturnih delavnic za različne skupine strokovnjakov.