Še dobro se spomnim − ravno sem pešačila na sestanek na Filozofsko fakulteto, ko dobim kolegov SMS: "Čestitke za projekt!" Ustavim se sredi Slovenske ceste in nekaj časa buljim v telefon. Se je Vojko zmotil? Pa ne, da so končno znani rezultati razpisa in da je naša prijava na seznamu odobrenih? Pohitim v klet FF, kjer so javno dostopni računalniki, se pribrskam na spletno stran Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in nazadnje le najdem pravo stran Exelovega dokumenta. Res je, smo tam gor, prislužili smo si šifro L6-4193. Vau! Sledita dve uri zmagovalnega občutka − potem pa udari realnost: urediti je treba pogodbe o zaposlitvi, in to takoj! Že samo ta malenkost je bolj zapleteno, kot se zdi, sploh glede na to, da je bilo sodelujočih šest institucij ("Moraš res tako komplicirat, a sigurno rabiš vse?" me je vprašala vodja raziskovalnih centrov na FDV ob oddaji prijave. Ha! Še kako dobro je vedela, o čem govori, v zvezi z obrazci in papirji seveda). Ampak smo zmogli, čez prvo in vse ostale ovire.
Najbolj pozitivno presenetljiv del? Odziv več kot 40 strokovnjakov za odnose z javnostmi na prošnjo, ali bi nam pomagali pripraviti razlage. Neverjetno, skoraj vsi so mi napisali, da lahko računam nanje. To zahtevno, hkrati pa brezplačno in prostočasno dejavnost sva z Dejanom naložila Pedji, Tini, Andreju, Mojci, Nini, Nadi, Branetu, Alenki, Meliti, Viti, Matjažu, Lejli, Simonu, Tadeji, Duški, Darinki, Špeli, Katarini, Marjeti, Karmen … Zmanjkuje mi vrstic, da bi navedla vse. Z večino se bom na 18. SKOJ-u videla prvič. Pravzaprav pika na i celotnega dela, komaj čakam!
Najbolj zahteven del? Jezikoslovci smo ljudje z bolj malo občutka za posel in sama sem tipičen primerek te vrste. Projekt je moral biti v 25-odstotnem delu financiran iz gospodarstva, kar je pomenilo 66.000 EUR + DDV v dveh letih. Pri pridobivanju sredstev od sofinancerjev oz. sponzorjev sem imela odlično pomoč, a vseeno je bila to zame najtrša šola. Nič hudega, izgubila sem nekaj naivnosti in pridobila veliko spoštovanja do vseh, ki si v poslovnem svetu služite kruh. Zdaj mi je jasno, zakaj v zadnji letih v celotni humanistiki ni bilo niti enega zares iz gospodarstva sofinanciranega projekta − naš je bil izjema. Hvala vam, sponzorji! In hvala vsem, ki ste jih prepričevali, da je vredno, da je treba, da je koristno ... in da je prav dati nekaj denarja tudi za slovar!
***
Nataša Logar je doktorica jezikoslovja in docentka na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njeno osrednje raziskovalno zanimanje zadnjih treh let so bili terminologija, korpusno jezikoslovje in jezikovni viri. Je (so)avtorica več delov monografij ter znanstvenih, strokovnih in poljudnostrokovnih prispevkov ter izvajalka vrste jezikovnokulturnih delavnic za različne skupine strokovnjakov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar