torek, 6. november 2012

Breda Sivec: Logos, etos, patos – recept za vse čase



Kaj loči dobro interno revijo od manj posrečene? Bralec, ki je alfa in omega ustvarjanja interne revije, je neprizanesljiv sodnik. Želi pestrost vsebin, žanrov in kodov, veliko informacij, pa tudi lahkotnejše teme. Že že, ampak kako?

Vsakič, ko se rodi nova številka Mercatorjevega Časomera, vznemirjeno pričakujem odziv sodelavcev: jim bo všeč, bodo pohvalili kak prispevek, katere rubrike najraje prebirajo, je to res njihov časopis, ki ne le prinaša nujne informacije, ampak tudi povezuje, motivira in privabi nasmeh? Le če je tako, moj trud ni bil zaman.

Zagotoviti, da imajo zaposleni potrebne informacije, da so sporočila namenjena prav njim in napisana v ustreznem jeziku, je namreč moja glavna skrb, odkar sem pred štirimi leti prišla v Mercator.

Tehtnost, prepričljivost, empatičnost in privlačen videz
Tehtnost, prepričljivost, empatičnost in privlačen videz – to je nekaj temeljnih zahtev, ki se zastavljajo dobri interni reviji. In tisti, ki smo vsakič znova postavljeni pred ta izziv, se najbrž strinjamo, da niso kar tako.

Kdaj bodo bralci našo revijo ocenili kot tehten? Takrat, kadar ta prinaša veliko aktualnih, prepričljivo podanih informacij.

Kdaj bodo revijo ocenili kot prepričljivo? Kadar bo vsebina jasno predstavljena in podprta z dobrimi argumenti, pa tudi kadar bodo avtorji prispevkov prepoznani kot verodostojen vir informacij. Saj vemo – nekatere informacije lahko predstavi le vrhovni šef, za druge je pomembno, da za njimi stoji predstavnik stroke, npr. pravnik ali finančnik, da imajo potrebno težo.

Kaj pa empatičnost? Empatičnost pomeni, da naš izdelek ustreza danemu občinstvu in dani situaciji, kot bi se izrazili antični mojstri retorične veščine. Za nas je ključnega pomena ne le to, da dobro poznamo dogajanje v podjetju in imamo širok krog informatorjev, ampak tudi to, da vemo, na koga se naslavljamo: kdo je naš bralec, kaj ga zanima, skrbi, kaj ima rad, koliko strokovnega ali žargonskega izrazja prenese ipd.

Sama poskušam imeti pred očmi predvsem, a ne izključno, prodajalce, ki jih je pri nas največ. To med drugim pomeni tudi, da se izogibam sofisticiranemu izražanju in zapletenim skladenjskim vzorcem, rabi tujk (velja v vsakem primeru J) in pisati poljudno, razumljivo širokim množicam. Zame je uspeh, če revijo zvedavo prelista prodajalka ali poslovodja in v njem najde nekaj vsebin, ki jo pritegnejo. Predlagam vam, naj bo v vaši reviji polno ljudi, sodelavcev od vsepovsod. Navdušeni in počaščeni bodo, ko se bodo prepoznali na fotografiji ali našli v besedilu odebeljeno svoje ime!

Zunanja podoba pa je tako in tako odločilnega pomena za prvi vtis. Delovati mora urejeno in pregledno, sočasno pa razgibano in ravno prav barvito; a ob tem ne gre spregledati dejstva, da je prava mera tu kulturno pogojena: kar je na primer za nekatere do kraja zasičeno in na meji kiča, je drugim všeč. To smo v Mercatorju sami izkusili, ko smo primerjali npr. slovensko in srbsko izdajo.

Med vodstvom in zaposlenimi
Interna revija naj bo most med vodstvom in zaposlenimi. Če hočete ustvariti dobro interno revijo, morate biti na eni strani blizu vodstvu, na drugi pa zaposlenim.

Biti blizu zaposlenim pomeni, da veste, kako razmišljajo, kaj jih skrbi, česa se razveselijo. Obiščite jih čim večkrat! Pojdite na teren, pomešajte se mednje in jim pozorno prisluhnite. Pokažite jim, da so prav oni glavni junaki vseh vaših zgodb, ki jih vsakodnevno pletete. Dajte jim mesto v svoji reviji. Predstavite tiste, ki so se posebej izkazali, da bi jih tako nagradili, sočasno pa ob tem zgledu krepili organizacijsko kulturo podjetja, kar je ključna naloga internega komuniciranja.

Poskrbite za polifonijo mnenj: o aktualnih temah naj se izrekajo zaposleni z najrazličnejših področij dela.

Ne dovolite, da zunanje javnosti zasenčijo pomen zaposlenih in slednje postavijo v drugi plan. Poskrbite, da prav zaposleni prvi izvejo, kaj je novega, in postanejo del te (nove) zgodbe ter njeni glavni ambasadorji.

In seveda: bodite v tesni zvezi z vodstvom podjetja. Le tako boste lahko ustvarjali medij, ki bo aktualen, tehten, verodostojen, »to the point«.

Recept, ki velja za vse čase, so izumili že Stari Grki … Sporočila, ki jih svojim naslovnikom ponujamo v branje, mora odlikovati troje »sredstev za prepričevanje«. To so logos, etos in patos – tako bomo sočasno vplivali na razum in čustva ter si pridobili (ali ohranjali) verodostojnost.
******

Breda Sivec je odgovorna urednica Mercatorjeve interne revije Časomer, novinarka, doktorandka jezikoslovja na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani, prej urednica in avtorica izobraževalnih gradiv, predvsem za pouk materinščine, raziskovalka jezika in njegovih pojavnih oblik, zaljubljenka v jezik in ples …

ponedeljek, 5. november 2012

Mateja Pelkič Toplak: Zakaj so svojo nogo posodili Ban Ki Mun, Dejan Zavec in izložbene lutke



V Kolumbiji je bila lani zelo uspešno izpeljana kampanja opozarjanja na nevarnosti in žrtve min. Ko je letos postala globalna in jo je podprl tudi OZN, smo se v Sloveniji, ki je z ITF-om pomemben akter protiminskega delovanja v svetu, soočili z izzivom, kako javnosti približati tematiko, sicer tako zelo oddaljeno od naše realnosti.

Samo lani je po vsem svetu zaradi protipehotnih min umrlo najmanj 5.000 ljudi, še veliko več je poškodovanih. Medtem ko svetovna javnost molči, 38 držav še zmeraj uporablja protipehotne mine. In žrtve min se še vedno počutijo same. Zato so v eni minsko najbolj onesnaženih držav na svetu, Kolumbiji, ljudi lani povabili k vihanju hlačnic in simbolnemu posojanju noge žrtvam min. Naletela je na velik odziv in naredila korak naprej k prepovedi uporabe min.

Vendar se nam v Sloveniji mine zdijo težava drugih, čeprav je ITF ustanova za krepitev človekove varnosti v 14 letih obstoja postala eden najuspešnejših akterjev na področju protiminskega delovanja v svetu. Tudi zato se je ITF letos pridružil mednarodni kampanji »Lend Your Leg«, ki se je izvajala v 138 državah sveta hkrati, ter prevzel njeno izvedbo v Sloveniji. Njen vrhunec je bil 4. aprila, na mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min.

Pri izvedbi akcije, ki so se je pod vodstvom direktorja Dorijana Maršiča z veliko volje lotili na ITF, smo s podporo na področju odnosov z javnostmi sodelovali tudi v Spemu. Podpreti mednarodno akcijo je bil zanimiv izziv, pri čemer je bilo ključno poistovetiti naše ciljne javnosti z njim oddaljeno problematiko.

Padalec Simon Vogrinec – opomin, da mine niso daleč
Percepcija problematike se je spremenila z nesrečo Simona Vogrinca, ko je z jadralnim padalom na Jahorini v BiH pristal na protipehotni mini. Simona smo povabili k sodelovanju, saj je s svojo izkušnjo Slovence neposredno opominjal na nevarnost protipehotnih min.  

Glavni namen izvedbe projekta v Sloveniji je bil čim večje število ljudi osvestiti o minski problematiki v svetu, ki še vedno predstavlja veliko grožnjo človekovi varnosti. Obenem smo želeli slovensko javnost opomniti tudi na uspešno dolgoletno delovanje ITF, ki zaradi mednarodne narave aktivnosti doma velikokrat ostane neprepoznano.

Simon Vogrinec z zavihano hlačnico.

S študenti smo soustvarjali kampanjo
Pri uspešni izvedbi kampanje so bili kot uradni partnerji v veliko pomoč tudi študentje Univerze na Primorskem. S svojim elanom in idejami so pod strokovnim mentorstvom profesorjev in s praktičnimi nasveti s strani ITF ter Spema imeli priložnost soustvarjati kampanjo in širiti glas o nevarnosti min. Tako je v Kopru potekala vrsta dogodkov, z vrhuncem 4. aprila. Na Trgu Brolo in Titovem trgu so postavili navidezno minsko polje, izvedena je bila javna tribuna, projekcija dokumentarnega filma, razstava ter dobrodelni rock koncert. 

Mimoidoči v Ljubljani in Kopru: Pozor, nevarnost min!
Poleg navideznih minskih polj sredi Kopra so bili neposrednega opominjanja na nevarne mine deležni tudi mimoidoči na Prešernovem in Kongresnem trgu v Ljubljani. Po tleh so bile nameščene nalepke v obliki min, obenem pa se je ljudi pozivalo k vihanju hlačnic v podporo njihovim žrtvam. Zavihane hlačnice so nas opominjale tudi iz lutk v izložbeni oknih v središču mesta in v nakupovalnih središčih.

Hlačnice vihali številni Slovenci
Velik odziv je tudi preko družabnih omrežij Facebook in YouTube dosegla pobuda, da si hlačnice vihajo kolektivi in skupine, ki so potem slike objavljali na spletni strani www.posodisvojonogo.si. Med njimi so bili majhna podjetja, vrtci, trgovine, radijske ekipe, ambasade, boksarski klob, lionisti in še marsikdo …

Svojo nogo so posodili tudi Dejan Zavec, Radoslav Nesterović, Karl Erjavec, Gregor Virant, Zoran Predin, pevec Dan D Tokac in mnogi drugi.

Odlični rezultati spodbuda nadaljevanju
Rezultati so presegli pričakovanja. Zbrali smo več kot 200 medijskih objav, direktor ITF Dorijan Maršič je bil imenovan za Ime tedna na Valu 202 in primorsko osebnost meseca. Dogodki so bili dobro obiskani, seznanjenost z minsko problematiko in prepoznavnost ITF v Sloveniji se je povečala. Simonu Vogrincu smo za nakup protez zbrali skoraj 6.000 evrov in tudi s tem pokazali, da žrtve min niso in ne smejo ostati same.
******

Mateja Pelkič Toplak je vodja projektov in vodja poslovalnice Ljubljana pri SPEM Komunikacijah. Tam že več kot desetletje dela na področju celovitega izvajanja odnosov z javnostmi, vodenja in organiziranja komunikacijskih projektov ter poslovnega in strateškega svetovanja. Je soavtorica knjige Lobiranje je vroče. Skozi pretekla leta je bila del ekip, ki so ustvarjale številne nagrajene projekte na področju odnosov z javnostmi.

petek, 2. november 2012

Darja Ivanuša Kline: Zakaj bi bilo pametno finančna sredstva za PR še povečati, in ne zmanjšati



Verjamem, da veste, kaj vse bi lahko s tem budžetom še naredili. Ampak veste tudi, kakšen učinek bi te aktivnosti imele na finančni rezultat podjetja? To je namreč dandanes edini podatek, ki zanima vaše nadrejene, ko se odločajo o razporejanju finančnih sredstev v podjetju. In če ne želite izgubiti te bitke z drugimi oddelki v podjetju, kjer je dokazovanje učinkovitosti že ustaljena praksa, je zdaj še zadnji čas, da tudi vi stopite na vlak odgovornega upravljanja z viri in vodstvu dokažete, da PR ni samo prodajanje megle.

Kako torej vodstvu dokazati učinkovitost odnosov z javnostmi v smislu denarne vrednosti, ko pa vemo, da večino PR aktivnosti ne moremo direktno povezati s prodajo? 

Jasni in merljivi komunikacijski cilji so dober začetek
Najprej moramo vedeti, kaj s komuniciranjem želimo sploh doseči. Zastaviti si moramo komunikacijske cilje, ki morajo biti relevantni za poslovanje podjetja, realistični oz. izvedljivi, konkretni in merljivi. Če želimo vplivati na zavzetost zaposlenih, moramo natančno opredeliti, kaj zavzetost pomeni in s katerimi kazalniki jo bomo merili.

Merimo to, kar je pomembno
S kazalniki moramo meriti dejanske učinke, ne samo trenutnih rezultatov aktivnosti. Tipični učinki PR-ja so spremembe v zavedanju, razumevanju, stališčih, pa tudi spremembe vedenja.  Število oz. »vrednost« medijskih objav nam o tem ne povedo ničesar.

Pomembno je, da so kazalniki čim bolj enostavni in razumljivi. Če želimo torej izboljšati zadovoljstvo zaposlenih, naj bo kazalnik delež zadovoljnih zaposlenih, ne pa srednja ocena na petstopenjski lestvici zadovoljstva (npr. 3,6), ki nam na prvi pogled prav tako nič ne pove.

Komunikacijske učinke postavimo v kontekst poslovnih rezultatov  
Komunikacijski cilji podpirajo poslovne cilje in tako posredno vplivajo na uspešnost poslovanja. Torej obstajajo med komunikacijskimi in poslovnimi cilji neke vzročno-posledične povezave. Z zavzetostjo zaposlenih se recimo ne ukvarjamo samo zaradi modne muhe, pač pa zato ker predvidevamo, da bomo s tem dosegli večjo lojalnost zaposlenih, večjo produktivnost, zmanjšali bolniške odsotnosti ali vplivali na večjo osredotočenost zaposlenih na kupce in tako povečali zadovoljstvo in lojalnost strank ter življenjsko vrednost posameznega kupca. Pa še kaj bi se našlo. In vse to so že učinki, ki jih enostavno prikažemo v denarni vrednosti. Postavitev komunikacijskih kazalnikov v kontekst poslovnih rezultatov nam torej omogoča finančno ovrednotenje komuniciranja, četudi le-to ni direktno povezano s prodajo.

Kot vodilo pri izbiri komunikacijskih kazalnikov na različnih ravneh in povezanih kazalnikov poslovne uspešnosti glede na standardne komunikacijske cilje je International Association for Measurement and Evaluation of Communication (AMEC) skupaj s PRSA lani razvil »Valid Metrics Framework«.

Dokument je serija matric, ki so enostavni za uporabo in vas usmerjajo pri izbiri ustreznih kazalnikov za različne tipe komunikacijskih programov.

Od podatkov do $$$ ali sistematično in kontinuirano spremljanje kazalnikov
Ugotovili smo že, da za dokazovanje učinkovitosti PR-ja potrebujemo podatke o njegovi uspešnosti in na drugi strani podatke o poslovnih rezultatih, na katere smo poskušali vplivati s PR aktivnostmi. Preprosto povedano, v primeru ugotavljanja vpliva zavzetosti zaposlenih na produktivnost podjetja potrebujemo oba omenjena podatka za isto časovno obdobje.

Tukaj pa se zadeva nekoliko zaplete. Za izračun stastistično zanesljive povezave med podatkoma ali celo vpliva enega podatka na drugega ne zadostuje samo en par podatkov, pač pa potrebujemo serijo podatkov. Primerjamo lahko:
  • podatke po izbranih časovnih obdobjih (po letih, mesecih, tednih ...),
  • podatke po enotah, regijah, krajih …,
  • podatke po oddelkih znotraj podjetja idr.

Pomembno je torej, da se čim prej odločimo za sistematično in kontinuirano spremljanje kazalnikov. Pri tem pa so nam lahko v veliko pomoč različni modeli za načrtovanje in spremljanje uspešnosti poslovanja, kot je na primer »Balanced Scorecard« (Uravnotežen sistem kazalnikov), ki se je izkazal še posebej uporaben na področju komuniciranja.

Uporaba tovrstnih sistemov ima poleg omogočanja finančnega ovrednotenja komuniciranja še cel kup drugih prednosti, kot so:
  • večja usmerjenost k strateškim ciljem organizacije pri načrtovanju komunikacijskih programov,
  • večja preglednost in enostavnejše načrtovanje komunikacijskih aktivnosti glede na zastavljene cilje,
  • optimizacija komunikacijskih programov glede na ustvarjeno dodano vrednost oz. dobičkonosnost idr.

Zakaj bi bilo torej pametno prihodnje leto PR budžet še povečati, in ne zmanjšati?

Če se vrnem k naslovnemu vprašanju: raziskave marketinškega miksa kažejo, da PR vpliva na prodajo med približno 5 in 9 %. Poleg tega je dobičkonosnost  PR aktivnosti v primerjavi z drugimi aktivnostmi marketinškega miksa superiorna. ROI v vrednostih med 200 in 400 ni nič neobičajnega za PR. Kar pomeni, da se naložba v PR podjetju precej bolj obrestuje kot naložbe v preostale marketinške aktivnosti. In točno to boste lahko dokazali tudi vašim nadrejenim. Če si boste le upali … 

Boste v vašem podjetju prihodnje leto povečali ali zmanjšali finančna sredstva, namenjena PR aktivnostim? Zakaj?
******

Darja Ivanuša Kline je strokovni vodja Inštituta za napredno upravljanje komuniciranja, katerega cilji so izobraževanje, svetovanje in razvoj orodij za izboljšanje učinkovitosti komuniciranja. Pred tem je bila soustanoviteljica in direktorica tržnoraziskovalnega podjetja Interstat. Ima več kot desetletje izkušenj s področja analitike in merjenja učinkovitosti komuniciranja. Vodila je številne raziskovalno-analitične projekte za ugledna slovenska in mednarodna podjetja. Občasno predava na različnih slovenskih in mednarodnih konferencah s področja marketinga in odnosov z javnostmi ter objavlja članke s področja raziskav in analitike v različnih medijih. Je tudi soavtorica knjige Lobiranje je vroče, kariero pa je začela kot novinarka.

četrtek, 1. november 2012

Peter Čakš: Piščanci so zapečeni, ker nimajo pametnih mobilnih telefonov



Danes lahko dovolimo le, da so rjavo zapečeni okusno hrustljavi piščanci, nikakor pa ne sme biti takšna naša koža. Kožni rak je drugi najpogostejši in zato vam mora nekdo pomagati pri izogibanju soncu in vas osveščati o pravilni zaščititi. Ta nekdo mora biti z vami kadarkoli in kjerkoli, saj ste aktiven človek, ki športa, kafetka na soncu in postopa za Ljubljanico. Ta nekdo vam mogoče prav zdaj vibrira v žepu, mi pa smo ga oborožili z mobilno aplikacijo Dan zaščite pred soncem.

Izziv
Projekt Dan zaščite pred soncem je Združenje slovenskih dermatovenerologov (ZSD) prvič obeležilo leta 2010, ko je javnosti predstavilo zaskrbljujoče podatke in zmote o zaščiti pred soncem. V treh letih je prerasel v enega najprepoznavnejših družbeno odgovornih projektov zdravstvene tematike, ki vsako leto odpira nove potenciale za rast preventivnih aktivnosti. Projekt je od samega začetka zasnovan družbeno odgovorno s poudarkom na preventivnem osveščanju javnosti zaradi vedno pogostejše incidence kožnega raka in drugih bolezni, povezanih z izpostavljanjem soncu. Osrednji fokus akcije je bila v preteklosti aktivacija medijev kot dodatnega kanala, poleg ordinacij, za osveščanje pomena zaščite pred soncem v prihajajočih poletnih mesecih. V letu 2011 smo interakcijo s ciljno javnostjo (dejansko vsemi prebivalci Slovenije) vzpostavili ob pomoči raziskave o navadah Slovencev na soncu in javnost tako prvič v zgodovini seznanili s tovrstnimi vzorci vedenja.

Za leto 2012 smo iskali način, kako inovativno osvestiti in hkrati komunicirati s čim večjim krogom ljudi. Zaradi fokusa projekta na vsakdanje aktivnosti in opravila smo morali poiskati način, kako ljudem kjerkoli in kadarkoli povedati, da se morajo zaščiti pred soncem.

Rešitev – mobilna aplikacija
V povezavi družbeno odgovornih ciljev ZSD ter poslovnih in prav tako družbeno odgovornih ciljev partnerja projekta Eucerin smo vse skupaj povezali na skupen imenovalec – nadgradnja in inovativna oblika komuniciranja s ciljno javnostjo ob ohranjanju že uveljavljenih komunikacijskih kanalov. Izhajali smo iz naslednjih dejstev:

  • Mobilni telefoni še težje pogrešljivi od spodnjega perila.
  • Delež pametnih telefonov konstanto raste.
  • Mobilne aplikacije so dodana vrednost vsakega telefona.
  • Zdravniki lahko izstopijo iz ordinacij in svetujejo na vsakem koraku.
  • »Opozorilo« je prilagojeno samo tebi – personalizirana komunikacija.


Z mobilno aplikacijo (lastno znanje in razvoj, združeno z znanjem dermatologov in meteorologov) za pametne telefone (iOS, Android, Windows) smo našli odgovor na pričakovanja naročnika. Definirali in vpeljali smo nov kanal komuniciranja – mobilno aplikacijo, ki je vedno bolj prisoten (pametne mobilne telefone/tablice ima danes 27,8 % Slovencev) in tako uporabnikom pomen zaščite prinesli neposredno v vsakodnevne aktivnosti.

Zasnova aplikacije
Aplikacija upošteva dosegljivost (mobilni telefon imaš vedno pri sabi) uporabnikov pri aktivnostih (uporaba drugih aplikacije – za tek, poslušanje glasbe, družabne igre ob souporabi DZPS aplikacije). V povezavi s pomenom zaščite pri vsakodnevnih aktivnostih smo želeli izpostavili povezavo sonca in staranja kože skozi kratka informativna dejstva, ki so dostopna v aplikaciji ter tako komunikacijsko povezati aplikacijo s spletno stranjo in družabnimi mediji. Ob tem smo ohranili obstoječa orodja komuniciranja: spletna stran, dogodki za novinarje, profila na Twitterju in Facebooku, e-novice za strokovno javnost.

Vsebina mobilne aplikacije Dan zaščite pred soncem: dnevni UV-indeks, določitev tipa kože in primerne zaščite, izbira aktivnosti na prostem, odštevalnik in opomnik za obnovitev zaščite na soncu glede na aktivnost, dejstva o zaščiti pred soncem, naročilo vzorcev za zaščito pred soncem.

Kaj smo dosegli?
Prepoznavnost letošnjega projekta je po analizi presegla vsa pričakovanja.

  • Mobilna aplikacija je bila glavni komunikacijski moment v začetku poletja v medijih, ko smo premosorazmerno s pojavnostjo beležili tudi rekorde v nalaganju aplikacije na naprave.
  • Aplikacija je prinesla pomembno novo dimenzijo prepoznavnosti projektu in hkrati prispevala k dvigu osveščenosti o pomenu zaščite pred soncem.
  • Kot primer dobre prakse in podpore obstoječim preventivnim aktivnostim se projekt in aplikacija že predstavlja v regiji CEE znotraj korporacije Beiersdorf, kjer je bil v prvem polletju 2012 izpostavljen kot inovativen primer komunikacije s potrošniki.
  • Dermatologi kot strokovna javnost in glavni akterji projekta so dokazali, da je medicina napredna in da ni zaprta v ordinacije, ampak da je ljudem blizu in dostopna ter da lahko posameznik za svoje zdravje veliko naredi sam.
  • Kot potrditev pravilnosti in aktualnosti uporabe mobilne aplikacije kot komunikacijskega orodja smo že zaznali povečane aktivnosti in poskus posnemanja pri konkurenci na slovenskem trgu.

******

Peter Čakš je direktor projektov v agenciji Di@log, kjer vodi različne projekte v Sloveniji in tujini s področja korporativnega komuniciranja, event managementa in marketinga. Pri svojem delu sledi motu, da človek ne more nekomunicirati. Kot pravi: »Zakaj bi torej medicino v komunikacijskem smislu ohranjali le za štirimi zidovi ordinacij z ročnimi pripomočki? Dali smo ji priložnost, da stopi naprej in se odpre v svet naprednih komunikacijskih praks, saj ne nazadnje velja za eno najbolj propulzivnih panog v svetu.«