Knjiga je orožje - vzemi jo v roke!

Letošnjo konferenco spremlja posebna pridobitev - zbornik Teorija in praksa slovenskih odnosov z javnostmi II., ki nadaljuje prizadevanja prvega zbornika, izdanega ob 10. obletnici Slovenskega društva za odnose z javnostmi (2000). Po skoraj četrt stoletnemu pospešenem razvoju slovenske stroke odnosov z javnostmi (ali morda prav zaradi nje), je napočil čas za nov zbornik. Razlogov je veliko: v stroko in v naš poklic vstopajo vedno novi in novi igralci, ne nujno »mladi«, vsako leto dokonča dodiplomski ali podiplomski študij odnosov z javnostmi na desetine znanja in piarovske prakse že(l)jnih kolegov, tretja tehnološka revolucija narekuje razvoj in uvajanje drugačnih komunikacijskih tehnologij in pristopov, spremenili so se medčloveški, organizacijski, med-organizacijski in delovni odnosi. Vse navedeno poraja potrebo po ustvarjanju, ohranitvi in izmenjavi dobrega strokovnega znanja, ki je nastalo v praksah našega okolja. In iz te potrebe je nastal ta zbornik.

Uredniki smo k sodelovanju povabili slovenske praktike, ki so za svoje praktične komunikacijske rešitve bili nagrajeni s Prizmo in Zlatimi peresi (Gold Quill), nacionalno in IABC-jevo mednarodno nagrado za odličnost v odnosih z javnostmi in nagradami. Odziv je bil odličen – zbrali smo kar 52 komunikacijskih primerov, ki so nastali v obdobju od leta 2000 do danes. Zbrani primeri predstavljajo rešitve za komunikacijske naloge v zasebnem, javnem in neprofitnem sektorju, za velike in kompleksne komunikacijske programe, kakor tudi za, na videz, majhne komunikacijske korake.

Ko se praktiki odnosov z javnostmi lotevamo iskanja rešitev za naše komunikacijske naloge, se najprej in najpogosteje sprašujemo, kako bomo kaj naredili. Včasih smo za rešitvami brskali med tujimi vzgledi, sedaj jih lahko poiščemo med primeri praktičnih rešitev, že preizkušenih v našem okolju. Če jih ne boste našli na 664 straneh novega zbornika, potem jih boste težko našli kje drugje.

Še mislite, da je naša stroka »zaglavila«? Morda pa zbornik dokazuje, da v celoti ni tako. Med nami je ogromno znanja in odličnih izkušenj. Če vzamemo slavni Brechtov stavek iz naslova, ga lahko razumemo tudi tako-le: naj ta knjiga postane orožje, s katerim se bomo lažje borili za priložnosti, v katerih bomo lahko dokazovali svoje profesionalno znanje in izkušnje.

Vabimo vas, da si zbornik čim prej naročite na naslovu prss@piar.si.

/ http://www.piar.si/aktualno/novice/spodbudite-strokovni-razvoj-za-gospodarsko-in-druzbeno-rast-prednarocite-zbornik-prakse-odlicnosti-s/

***

Pedja Ašanin Gole, urednik zbornika; predavatelj odnosov z javnostmi na DOBA Fakulteti za uporabne družbene in poslovne študije Maribor; ambasador PRSS, predsednik programskega odbora 18. SKOJ-a.

Nada Serajnik Sraka, urednica zbornika; ambasadorka PRSS; članica programskega odbora 18. SKOJ-a.

Vita Kernel, urednica zbornika; svetovalka za strateško komunikacijsko upravljanje; članica mednarodnega izvršilnega odbora Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev IABC.

B2B komuniciranje: zakaj še potrebujemo komunikatorje?

Komuniciranje postaja digitalno, interdisciplinarno, globalno, strateško, avtomatizirano, vpeto v vse procese podjetja. Kaj pa B2B komuniciranje? Medtem ko so vsi žarometi usmerjeni na B2C komuniciranje, se v senci njegova B2B različica razvija s svetlobno hitrostjo. Za mnoga B2B podjetja je prehod iz »zaljubljene« paradigme komuniciranja s pomočjo direktne pošte, predstavitve na sejmiščih, »cold calls«, itd. na uporabo digitalnega komuniciranja nekaj kar je pač treba narediti zaradi novih trendov, ker je to delajo vsi. 

Vsekakor ne smemo pozabiti na tradicionalni način komuniciranja, ampak B2B podjetja se morajo zavedati, da 85 % B2B kupcev napravi skrbni pregled iskanega produkta na spletu, preden se sploh odločijo za nakup. Zato je sedaj že skrajni čas, da tudi B2B podjetja pričnejo učinkovito in strateško upravljati z digitalnimi platformami in orodji, ki so jim na voljo. 

Razlog za spremembo je preprost in dobro poznam vsem, ki se ukvarjajo z komunikacijo. B2B kupci so spremenili svoje navede, zato se morajo podjetja prilagoditi. Corporate Executive Board je izvedel študijo v kateri je kar 77 % B2B kupcev dejalo, da niso imeli stika s predstavnikom podjetja, dokler niso sami na spletu poiskali vseh relevantnih informacij. Več kot dve tretjini potencialnih B2B kupcev je opravilo velik del procesna nakupa samo na podlagi informacij, ki so jih dobili na spletu! Zato je skrajni čas, da se tudi B2B podjetja pričnejo strateško pristopati k digitalni komunikaciji. 

Vse prevečkrat pri pripravi B2B digitalne komunikacijske strategije pride do dileme kdo je odgovoren zanjo, koga vključiti, kako jo sploh zastaviti? Kdo je sedaj odgovoren za pripravo in izvajanje B2B digitalne komunikacije? Prodajno osebje, IT-jevec, vodja razvoja, kdo tretji? Komunikatorji so tisti, ki so odgovorni za pripravo in izvajanje B2B digitalne komunikacije, saj (naj bi) dobro poznali vse ciljne skupine, njihove potrebe/navade, itd. Kar je najpomembnejše komunikatorji razumejo pomen ustvarjanja zgodb, vsebin okoli storitev/produktov podjetja in ker se zavedajo, da vsebina ni samo kralj v digitalnem svetu, ampak povezuje oba svetova v koherentno celoto.

***

 Žiga Vraničar, svetovalec, je diplomiran komunikolog, ki se je Pristopu pridružil leta 2013. Ima več kot 6 let izkušenj na področju raziskovanja, razvoja znamk in znamčenja ter strateškega komuniciranja. V letu 2014 je prejemnik nagrade Gold Quill, mednarodnega združenja International Association of Business Communicators (IABC).

 

Rok Zagruševcem je po izobrazbi univerzitetno diplomiran politolog, znanja je med študijem nabiral doma in v tujini. Poklicno pot je začel na Protokolu Slovenije v času predsedovanje Slovenije EU, kjer je opravljal delo oficirja za zvezo. Po zaključenem projektu se je pridružil Pristopu. Na Pristopu več kot 4 leta dela kot svetovalec na področju korporativnega komuniciranja: njegove izkušnje segajo na področje odnosov z mediji, komunikacij z lokalnimi skupnostmi in kriznega komuniciranja. Pri svojem vsakodnevnem delu upravlja s projekti ki zahtevajo celosten pristop do strateškega komuniciranja in načrtovanja. Njegov portfelj obsega naročnike s področja financ, zavarovalništva, energetike in IT.

Več od lajfa, več od kampanje

Predstavitev kampanje, ki je osvojila najvišjo nagrado IABC Gold Quill Best of the Best.

"Budget je majhen, a želimo velik učinek!" so izhodiščne besede, ki pogosto pospremijo dandanašnje briefe. Prav takšne besede so pred dvema letoma pospremile brief za kampanjo, ki bi naj med mladimi vzbudila zanimanje za bančno blagovno znamko Sveta vladar Nove KBM, izziv pa je še dodatno otežilo dejstvo, da je svet bančništva mladim povsem nezanimiv, nerazumljiv in dolgočasen. Rešitev je v ustvarjalno in zabvno izkušnjo že na samem začetku vpletla na tisoče mladih, ustvarila izjemne rezultate, osvojila več kot 15 domačih in mednarodnih nagrad, ter za vedno postala del popularne kulture in src slovenske mladine, ki želi imeti Več od lajfa.

***

Petra Muth Zupanc je direktorica tržnega komuniciranja na agenciji Pristop, kjer deluje že več kot devet let. V tem času je vodila številne slovenske in mednarodne projekte, zanje pa je prejela tudi priznanja na svetovnem nivoju -  dve nagradi Gold Quill – Award of Excellence ter Gold Quill Best of the Best, šest nagrad Effie za komunikacijsko učinkovitost ter številne druge nagrade na slovenskih in mednarodnih festivalih. Pri svojem delu daje velik poudarek strokovnosti in učinkovitosti. Znanje je pridobivala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala z odliko ter nadaljevala podiplomski študij marketinške smeri, pred kratkim pa je zaključila še General Management Program na poslovni šoli IEDC na Bledu.

Tine Lugarič je diplomirani komunikolog, ki že deveto leto opravlja delo kreativca v oglaševalskih agencijah. Zadnja leta skrbi za tržno-komunikacijske zgodbe največjih slovenskih naročnikov na agenciji Pristop, za svoje delo pa je prejel več kot 60 domačih in mednarodnih nagrad. Pravi, da delo kreativca zahteva neprestano prežo za idejami, ker pa svoje delo dojema kot hobi, si raje reče, da je delohobik. Kot skejter in član mariborskega rap kolektiva Tekochee Kru velik vir kreativnega navdiha črpa prav iz urbanih kultur, red in disciplino pa s svoje 20-letne poti med borilnimi veščinami.  

Od desetih danes najbolj iskanih poklicev skoraj niti eden ni obstajal pred desetimi leti

NTC learning system: Ranko Rajović at TEDxNovaGorica 

Ena izmed glavnih težav v izobraževanju, večine evropskih držav, je zmanjšana raven funkcionalnih znanj. Najnovejši PISA test (iz leta 2012) je pokazal, da je vse večja razlika med evropskimi državami in državami vzhodne Azije. Pri tem moramo upoštevati, da PISA test kaže, znanje otrok po končani osnovni šoli, in da otroci, ki so testirani predstavljajo povprečno izobrazbo za njihovo narod. 

Če vemo, da bodo ti otroci ekonomsko produktivni čez 20 let, je jasno, da moramo najti rešitev in pomagati učencem, da se bodo lažje, boljše in učinkoviteje učili. Čas teče zelo hitro. Nekoč je prišlo do ''stoletnih'' odkritij enkrat na nekaj desetletij, danes pa imamo velika odkritja vsako leto ali vsak mesec. S tega vidika je jasno, da so spremembe dogajajo zelo hitro in moramo hitro ukrepati, če vidimo, da obstaja težava. Drugo pomembno dejstvo, ki kaže na to, da se moramo odzvati, je to, da od desetih danes najbolj iskanih poklicev (po seznamu Forbes), skoraj niti eden ni obstajal pred desetimi leti. To pomeni, da moramo že zdaj pripravljati otroke za delovna mesta, ki še ne obstajajo. Jasno je, da moramo spremeniti način poučevanja in da poudarek pri učenju postane povezovanje naučenega, ne pa reproduktivno znanje. Več o tem, bo povedano na predavanju o NTC sistemu učenja. 

***

Dr. Ranko Rajović je avtor programa NTC (Nikola Tesla Centra). Izvajajo ga vrtci in šole v Italiji, na Norveškem,  Romuniji, Srbiji, Makedoniji, na Slovaškem, Hrvaškem in tudi pri nas. Kot nevroendokrinolog vnaša najnovejša medicinska odkritja o možganih v pedagogiko. Kot član upravnega odbora Mense, svetovnega združenja ljudi z nadpovprečno inteligenco, pa ima dr. Rajović odličen vpogled v programe za nadarjene. Dr. Rajović bo poskušal odgovoriti na vprašanja, kaj moramo storiti, da pripravimo otroke za XXI. stoletje ter ali se zavedamo, da naše “napake” pri vzgoji lahko poškodujejo otroke in zakaj je reproduktivno učenje (lahko) napačno...

Ko država ne komunicira z državljani, komunicirajo državljani z državo

Slovenija in sosednje države v regiji so bile v preteklem obdobju zaznavne tudi po nepričakovanih vremenskih odklonih, ki so za sabo puščali katastrofalne posledice. Primeri dobre in slabe prakse komuniciranja, ki so spremljali naravne nesreče v preteklem in letošnjem letu, so rdeča nit okrogle mize. Izziv razprave je najti odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, ko država ne komunicira z državljani, kaj to prinaša voditeljem. Še posebej takrat, ko nastanejo izredne razmere (elementarne in naravne nesreče). So državljani pripravljeni čakati na državne voditelje, da jim pojasnijo kako se naj obnašajo, ko jim voda teče v grlo? Kaj prinaša samoorganiziranost državljanov ob katastrofi? Ali je to morda model, ki lahko odgovori na dilemo, kaj se zgodi, ko državljani stopijo skupaj? Ali se mora država tega bati, ali podpirati? Kako komunicirati, ko ni električnih in telefonskih povezav? Oranžni alarm – rdeči alarm, operativni štabi, komuniciranje z enega mesta, vse to so znana dejstva. Ali jih še poznamo? Ali je prisotnost politikov – države na terenu ob nesreči njihova propaganda, promocija, ali odkrita volja za komuniciranje z državljani, s ciljem pomoči. 

***

Udeleženci okrogle mize:

Simon Korez je tiskovni predstavnik Slovenske vojske že od leta 2002. Deset let je bil načelnik službe za odnose z javnostjo, od lani pa je vodja kabineta načelnika Generalštaba Slovenske vojske. V sestavi kabineta je tudi oddelek za odnose z javnostjo. Je diplomant podiplomskega študija Fakultete za socialno delo v Ljubljani in Londonske šole za odnose z javnostjo. 

Krunoslav Vidić je po dvanajstih letih dela v novinarstvu, nazadnje je bil dopisnik Hrvaške radiotelevizije iz Srbije, zamenjal stran in vstopil v odnose z javnostmi. Od sredine 2008 je svetovalec za odnose z javnostmi, z izkušnjami pa je postal strokovnjak za strateško komuniciranje. S formalnim izobraževanjem v družbenih in naravoslovnih vedah ter z izkušnjami iz elektronskih medijev je med drugim bil strokovni sodelavec, svetovalec in menedžer v kampanjah na lokalnih, parlamentarnih, predsedniških in znotrajstrankarskih volitvah na Hrvaškem in v regiji. Krunoslav je lastnik družbe Stratego PR savjetovanje d.o.o., trenutno pa dela kot govorec Ministrstva za delo in pokojninski sistem Republike Hrvaške. Krunoslav Vidić je predsednik SEECOM-a, član Akademije za politični razvoj ter EAPC-a in član združenja „Vjetrenjača“. Je soavtor e-knjige „Politička komunikacija na internetu“.

Dragan Močević  je podjetnik in ustanovitelj prve bosansko-hercegovske agencije za odnose z javnostmi s pisarnami v Banjaluki in Sarajevu. Pred desetimi leti je začel projekt PROACTIVE, regionalne edukativne konference o odnosih z javnostmi, kasneje pa tudi druge edukativne projekte - PR Akademija, Sarajevo PR Open, PR Club in državno študentsko tekmovanje PR Challenge. V zadnjih dvanajstih letih je vodil številne projekte s področja odnosov z javnostmi, treningov in usposabljanja s področja javnega nastopanja, odnosov z mediji, strateškega komuniciranja in online komuniciranja za domače in tuje naročnike. Trenutno je svetovalec v agenciji Prime Communications. Avtor je projekta "Družinska podjetja - steber razvoja gospodarstva", ki ga izvaja Center za edukacijo, Pro educa.

Miloš Djajić je magister umetnosti in profesor na glasbenem oddelku Akademije umetnosti v Novem Sadu, predsednik upravnega odbora Centra modernih veština in nekdanji predsednik Društva Srbije za odnose z javnostmi. Z odnosi z javnostmi in družbenim aktivizmom se ukvarja več kot 15 let. Aktivist, prostovoljec, čelist, pristaš doživljenjskega izobraževanja, bloger i zaljubljenec v družbene medije.

www.milosdjajic.com